ZFPPIPP člen 121, 121/1. ZPP člen 133, 133/1, 139, 139/3, 142, 142/1, 142/3, 142/4.
odločanje o začetku stečajnega postopka - predlog za začetek stečajnega postopka - vročanje predloga za začetek stečajnega postopka - vročanje pravni osebi - osebno vročanje pravni osebi - odsotnost zakonitega zastopnika pravne osebe - fikcija vročitve
Vročitev je bila opravljena v skladu z zakonom, razlog za to, da mu pisanje ni bilo puščeno v hišnem predalčniku, pa je na strani dolžnika, s čimer si je sam odvzel možnosti izjave o predlogu za začetek stečajnega postopka.
Dolžnik je pravna oseba, ki mora poslovanje organizirati tako, da poslovanje teče tudi takrat, ko je zakoniti zastopnik odsoten. Razlog, zakaj dolžnik na predlog za začetek stečajnega postopka ni odgovoril, je izključno na dolžnikovi strani. Dolžnik je dolžan zagotoviti opravljanje dejavnosti tako, da sprejema sodna pisma, ki so naslovljena na naslov iz sodnega registra in so pravilno vročena, oziroma mora imeti organizirano poslovanje tako, da bo lahko na prejeta sodna pisanja pravočasno reagiral.
Dejstvo hospitalizacije dolžnikovega zakonitega zastopnika samo po sebi ne vpliva na pravilnost postopanja sodišča prve stopnje.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - subjektivna nevarnost za uveljavitev terjatve - slabo finančno stanje - grozeča insolventnost - trditveno in dokazno breme
Glede na to, da je toženka družba, katere dejavnost je gradnja nepremičnin z namenom prodaje, prodaja posameznih nepremičnin sodi v okvir njenega rednega poslovanja z namenom pridobitve in ne zmanjšanja premoženja. Zato prodaja nepremičnin, pri katerih ni verjetno izkazan dvom o pridobitvi premoženjskega ekvivalenta, sama po sebi še ne opravičuje izdaje začasne odredbe.
Tožnica z navedbami o objektivno slabem finančnem stanju toženke in s tem objektivno slabimi možnostmi za uveljavitev terjatve ne more izkazati subjektivne nevarnosti, ki je glede na drugi odstavek 270. člena ZIZ pogoj za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve.
V primeru odstopa potrošnika od pogodbe o paketnem potovanju lahko organizator potovanja zahteva od potrošnika plačilo ustrezne in upravičene odstopnine. S pogodbo o paketnem potovanju se lahko določi razumne standardne odstopnine, pri čemer se upošteva preostali čas do začetka turističnega paketa ter pričakovane prihranke stroškov in prihodke iz nadomestne uporabe potovalnih storitev (prvi, drugi in tretji odstavek 57.f člena ZVPot oziroma 186. člen ZVPot-1).
Namenu sklenjene pogodbe bi nasprotovalo takšno določilo splošnih pogojev, zaradi katerega bi ne mogel biti dosežen bistveni cilj same pogodbe.
oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - pravna oseba - trditveno in dokazno breme - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - blokada transakcijskega računa
Ker je oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse izjema od splošne obveznosti, je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev zanjo na stranki, ki jo uveljavlja. Ta mora ponuditi ustrezne trditve in dokaze glede premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more priskrbeti brez ogrožanja svoje dejavnosti. Če razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora tudi konkretno trditi in izkazati, da ga ne more porabiti ali unovčiti zaradi plačila takse in zakaj ne.
Blokada računov stranke sama po sebi ne utemeljuje oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodne takse. Smiselno enako velja za njeno morebitno insolventnost.
sklep o izvršbi - vročanje sklepa o izvršbi - vročanje pisanj v varni elektronski predal - pisno obvestilo o nadaljnjem vročanju sodnih pisanj po varni elektronski poti - presenečenje za stranke
Zakon določa možnost, da stranka v posamezni zadevi sodišču sporoči, da želi vročanje po elektronski poti. Sporočilo sodišču je lahko dano le za posamezen postopek. Tudi Pravilnik o elektronskem poslovanju ne predvideva registracije v informacijski sistem sodstva v smislu, da bi sodišče vsakokrat moralo vpogledati v "register" in v primeru registracije vsa pisanja vročati na elektronski naslov v sistemu sodstva. Tega ne določata ne prej veljavna pravilnika ne aktualni pravilnik, niti to ni smisel registracije (temveč je smisel registracije v sistem e-sodstvo, da uporabnik pridobi in lahko uporablja pooblastila registriranega uporabnika). Zakon pa sicer predvideva, da sodišče lahko (ne pa mora) vroča pisanja po varni elektronski poti tudi v drugem postopku, a je hkrati pogoj za to, da je stranki predhodno vročeno pisno obvestilo, da ji bodo nadaljnja pisanja vročana po varni elektronski poti. Že po naravi stvari to ne more veljati za sklep o izvršbi, saj dolžnika ni dovoljeno na takšen način vnaprej obvestiti o tem, da bo zoper njega izdan sklep o izvršbi. S tem bi se namreč obšlo element presenečenja, ki je bistven za zagotovitev upnikove pravice do učinkovite izvršbe kot del pravice do sodnega varstva.
stvarna pristojnost - vrednost spornega predmeta - sprememba tožbe - privilegirana sprememba tožbe - smotrnost spremembe tožbe - privolitev v spremembo tožbe - sprememba stvarne pristojnosti
Če stranka med pravdo, v kateri uveljavlja ničnost kreditne pogodbe in izbris hipoteke, spremeni tožbo tako, da zahteva še plačilo denarnega zneska, pri čemer je bila tožba za denarni znesek rojena že v času vložitve prvotne tožbe, ne gre za privilegirano spremembo tožbe iz 186. člena ZPP.
ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 142/6, 365, 365-1. ZST-1 člen 34a, 34a/4.
zavrženje pritožbe - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - vročitev s fikcijo - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe kot prepozne
Pritožba je bila na pošto oddana priporočeno 22. 5. 2025, kar je po izteku petnajstdnevnega roka za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep. Ker je pritožba z dne 22. 5. 2025 prepozna, jo je pritožbeno sodišče zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00087225
ZD člen 32. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 313, 313/1, 313/2. OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1.
izpodbijanje sklepa o dedovanju - ugotovitev obsega zapuščine - izločitveni zahtevek potomca - izločitev prispevka iz zapuščine - prispevek k povečanju oziroma ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja - povečanje vrednosti nepremičnine - alikvotni del zapuščine - solastninski delež - vrednost dednega deleža - denarna vrednost - stroški odgovora na pritožbo
Potomčeva pravica iz 32. člena ZD nastane le kot alikvotni delež na zapustnikovem premoženju. Samo izjemoma, ko ugotovitev solastninskega deleža ni smiselna, ali če so razmere takšne, da bi bila določitev ustreznega dela v naravi gospodarsko nesmotrna, lahko potomec zahteva vrednost deleža, ki bi ga lahko izločil, v denarju.
zavrženje tožbe - litispendenca - učinek litispendence - skupno premoženje zakoncev - ugovor nadpolovičnega deleža na skupnem premoženju - ugovor večjega deleža na skupnem premoženju - uveljavljanje ugovora v pravdi
Odveč je pritožnikova skrb, da ne bo mogel uveljaviti svojega nadpolovičnega deleža v okviru pravde P 141/2023. Svojo pravico iz skupne lastnine bo lahko v tej pravdi obranil z ugovorom. Z zavrženjem tožbe se mu ne odreka pravno varstvo in ne onemogoča enako varstvo pravic.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. ZDZdr člen 62, 62/4.
postopek za sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom - duševno zdravje - izjava volje - privolitev v psihiatrično zdravljenje - izvedensko mnenje - ustavitev postopka
Že zato, ker sporni zapis ni naveden v izpodbijanem sklepu, ampak predhodnem procesnem sklepu, omenjeni očitek bistvene kršitve določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ne more biti upošteven. Neutemeljen pa bi bil tudi, če bi bil tak zapis v izpodbijanem sklepu, saj glede na odločitev sodišča prve stopnje ne gre za zapis odločilnega dejstva, torej dejstva, ki bi lahko vplivalo na sprejeto odločitev.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 458, 458/1. OZ člen 80.
gospodarski spor majhne vrednosti - pooblaščenec po zaposlitvi - sklepčnost tožbe - zavrnitev dokaznih predlogov - pravica do dokaza - obrazloženost sodbe - protispisnost
Pritožničina navedba, da bi moralo sodišče prve stopnje izvesti vse predlagane dokaze, ne utemeljuje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Pritožnica, ki zatrjuje, da bi moralo sodišče prve stopnje izvesti predlagane dokaze, bi morala konkretno navesti, katerih predlaganih dokazov sodišče prve stopnje ni izvedlo in zakaj meni, da bi bila izvedba teh dokazov potrebna. Kadar sodišče prve stopnje navede vsebinske razloge, zakaj določenega dokaza ni izvedlo, lahko to odločitev pritožba uspešno izpodbije le z vsebinsko kritiko tozadevnih razlogov izpodbijane prvostopenjske odločitve. Obravnavana pritožba tem kriterijem ne zadosti, saj le posplošeno navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje izvesti vse predlagane dokaze.
fikcija vročitve - zavrženje ugovora - prepozen ugovor
Z nastopom fikcije vročitve se šteje, da je bilo stranki pisanje vročeno, čeprav ji dejansko ni bilo vročeno. Zato je vseeno ali fikcija vročitve nastopi na soboto, nedeljo, praznik, ki je dela prost dan ali drug dela prost dan. Dolžnik je bil v obvestilu o prispelem pisanju poučen o fikciji vročitve in je lahko izračunal datum fikcije vročitve, če pisanja ne bo prevzel v 15 dneh na pošti. Če bi to storil, bi ugotovil, da bo prišlo do fikcije vročitve na praznik (in da je še naslednji dan praznik) ter da bo začel teči ugovorni rok, čeprav dejansko še ne bo prejel sklepa o izvršbi.
zastaranje terjatve - zakupnina - zastaranje - pretrganje zastaranja - novacija pogodbe - odpoved zastaranju - pripoznava dolga - prevzem dolga - pristop k dolgu - nedovoljena pritožbena novota
Pravilen je tudi zaključek izpodbijane sodbe, da se narava vtoževane terjatve po sklenitvi pogodbe iz leta 2018 ni spremenila. Ker je prišlo po dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje s to pogodbe le do spremembe dinamike odplačila obveznosti po pogodbi iz leta 2008 in do pristopa družbe A. d. o. o., k toženčevemu dolgu po pogodbi iz leta 2008, gre še vedno za terjatev iz naslova zakupnine po pogodbi iz leta 2008, za katero velja triletni zastaralni rok iz 351. člena OZ.
SPZ člen 221, 223, 223-1, 223-2. OZ člen 52. ZPP člen 219a, 339, 339/2, 339/2-8.
vznemirjanje služnostne pravice - prenehanje služnosti - ugasnitev stvarne služnosti - osvoboditev stvarne služnosti - pogoji za prenehanje služnosti - parkiranje - vožnja - koristnost služnostne poti - sprememba okoliščin - dogovor - zahtevek na prenehanje služnosti - preprečevanje uporabe služnostne poti - neuporaba nepremičnine - upiranje izvrševanju služnosti - izvajanje dokazov - neudeležba stranke na naroku - zapisnik o izpovedbi iz drugega postopka - branje zapisnika o prejšnjem zaslišanju - odvzem možnosti obravnavanja pred sodiščem - odprava bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje
Sodišče se je oprlo na zapisnik zaslišanja toženke iz drugega postopka, čeprav se tožnica s tem ni strinjala in čeprav ne tožnica ne toženka v drugi pravdi nista bili ne stranki ne intervenienta; tam sta imeli vlogo prič. S tem je sodišče prve stopnje tožnici v nasprotju z zakonom odvzelo možnost sodelovanja v postopku - pri izvajanju dokazov.
Izgradnja nadstreška na služeči nepremičnini in parkiranje pod njim nista pomenila pravno upoštevnega upora izvrševanju služnosti, kajti lastnica služeče nepremičnine je lastnici gospodujoče, ki služnost redko uporablja, izročila daljinski upravljavec kot dejanski in tudi simbolni dostop do poti.
spor majhne vrednosti - zaslišanje priče - trk motornega vozila z divjadjo - odškodninska odgovornost - lov - načelo kontradiktornosti - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznih predlogov
Dokazni predlog za izvedbo nekega dokaza se lahko zavrne, če je to dejstvo, ki naj bi ga dokazoval, že dokazano. Za tak položaj v obravnavanem primeru ne gre. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je tožnica sicer predlagala še zaslišanje prič A. A., B. B. in C. C., ki naj bi izpovedale o okoliščinah škodnega dogodka, toženka pa še priči E. E. in H. H., ki naj bi izpovedali glede postopka lovskega pogona in zavarovanja okolice v času izvajanja slednjega, a da je prvostopenjsko sodišče že na podlagi v dokaznem postopku zaslišanih prič ugotovilo, da so dobro pojasnile postopek lovskega pogona (da se pogoni izvajajo od 1. oktobra do konca januarja; da se ne izvajajo ponoči ipd.) in da je zato zaslišanje preostalih prič zavrnilo, saj je bilo dejansko stanje o spornem vprašanju že ugotovljeno, tj. da se lovski pogon takrat ni izvajal, in dodatno zaslišanje ni bilo potrebno. To ni dopusten razlog za zavrnitev omenjenih dokaznih predlogov. Prvostopenjsko sodišče tako ni pravilno zavrnilo izvedbo dokaza z zaslišanjem s tožničine strani predlaganih prič A. A., B. B. in C. C. (dokaz z zaslišanjem priče E. E. pa je bil s tožničine strani predlagan prepozno) z argumentom, da se je že prepričalo o nasprotnem, tj. da se lovski pogon v času škodnega dogodka ni izvajal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00088726
ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b. ZPP člen 17, 17/2, 30, 30/1, 48, 184.
stvarna pristojnost - kompetenčno dejansko stanje - sprememba tožbe v pritožbenem postopku
V skladu z drugim odstavkom 17. člena ZPP se pristojnost presoja na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. Odločilne so torej tiste dejanske okoliščine spora, ki jih je tožnik zatrjeval v tožbi (kompetenčno dejansko stanje).
Iz tožbenih navedb izhaja, da tožnik zahteva od toženke plačilo odškodnine za škodo zaradi nezgode, pri čemer ne zatrjuje, da je (bil) v delovnem razmerju s toženko. Glede na navedeno za odločanje o zadevi ni pristojno delovno sodišče, saj ne gre za individualni delovni spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem iz b) točke prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, niti ne gre za delovni spor iz katere druge točke citirane določbe.
Neupoštevna je pritožbena navedba, da tožnik zvišuje zahtevano odškodnino na 22.000,00 EUR. Institut spremembe tožbe, v okvir katerega spada tudi zvišanje tožbenega zahtevka, je dopustno uveljavljati le v prvostopenjskem postopku oziroma do konca glavne obravnave, ne pa v pritožbi (184. člen ZPP).
URS člen 22. ZMed člen 26, 31. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do izjave - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Po oceni sodišča prve stopnje je tožnik s popravkom, v katerem zanika obstoj partnerskega razmerja s A. A., prav tako pa zanika, da bi mu A. A. vodila posle, brani svoje pravice in interese z učinkovitim sodelovanjem v javni razpravi (25 točka obrazložitve), s čimer se uresniči njegova pravica, da se objavi in sliši njegova plat zgodbe. Tožnik je s tem, ko je zanikal navedbe v obvestilu oziroma v prispevku medija in tudi prikazal nasprotna dejstva, varoval svoje interese.
Pritožbeno sodišče ne sme samo nadomestiti manjkajočih razlogov za neizvedbo dokaza, saj bi s tem nesorazmerno poseglo v strankino pravico do pritožbe.
SPZ člen 66, 66/1, 92, 100. ZPP člen 8, 286, 339, 339/2, 339/2-14.
izročitev nepremičnine v soposest in souporabo - solastnina - solastninska pravica - varstvo solastninske pravice - upravičenja solastnika - uporaba solastniškega dela nepremičnine - pravica do posesti solastne nepremičnine - izročitev ključev - dokazna ocena - pravočasen dokazni predlog - pomanjkljivosti zaradi katerih se sodba ne more preizkusiti
Ali je tožnica želela doseči soposest in souporabo nepremičnine že pred vložitvijo tožbe na izročitev ključev ali pa jo je dotlej zanimal le denar, ni odločilnega pomena za njen uspeh v pravdi. Odločilno je, da soposesti oziroma dostopa do nepremičnine nima, da ga zahteva in se toženec temu upira.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00086623
ZPP člen 214, 262, 262/1, 291, 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 32.
spor zaradi motenja posesti - rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti - prepozno vložena tožba - zavržena tožba - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - neprerekana dejstva - neprerekane trditve - neudeležba tožeče stranke na naroku - zamuda pri pristopu na narok - zamuda subjektivnega roka
Sodišče prve stopnje tožnici ni odvzelo pravice do izjave in ni storilo očitanih postopkovnih kršitev. Tožnica bi se morala sama pobrigati, da bi svoje pravice uveljavljala na način, kot je določen s postopkovnimi pravili v ZPP. Sodišče sodi po dejanskem stanju ob zaključku glavne obravnave (291. člen ZPP), zato sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo prepozno vložene tožničine pripravljalne vloge (replika na odgovor toženih strank).