Pritožba ima prav, da je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi skopo in neprepričljivo obrazložilo zgolj zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje priče M. T., medtem ko zavrnitev vseh ostalih, s strani obrambe taksativno naštetih in predlaganih dokazov ni obrazložilo, niti se do njih ni opredelilo. Tako postopanje sodišča prve stopnje pa pomeni bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz 1. točke člena 90 ZP-1 v povezavi z drugim odstavkom člena 155 ZP-1, ki pa ima za posledico ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijane sodbe na podlagi zakonskega pooblastila iz določbe petega odstavka člena 163 ZP-1 ter posledično vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.
razlogi o krivdi - obrazložitev sodbe o prekršku - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku
Odsotnost razlogov o krivdi je absolutno bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka člena 155 ZP-1, ki terja po pritožbenem sodišču razveljavitev izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti.
OZ člen 144, 144/1. ZPP člen 339, 399/2, 339/2-15.
odškodnina - pojem protispisnosti - konkretizacija kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - dokazna ocena - odgovornost osnovne šole za mladoletnika
Pritožbeni očitek o postopkovni kršitvi iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (tako imenovani protispisnosti) ni utemeljen. Na to kršitev pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato jo mora pritožnik v pritožbi določno konkretizirati. Za protispinost pa ne gre, kadar se očitek o napaki nanaša na rezultat sodniškega sklepanja in ko gre za vrednostno opredelitev sodišča do vsebine dokazov, kar s pritožbenimi navedbami uveljavlja pritožba, ampak le tedaj, ko gre za napako povsem tehnično prenosne narave. Tega pa pritožnik v pritožbi ob tem pritožbenem očitku ni konkretiziral.
obrazložitev sodbe o prekršku - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o krivdi - domneva odgovornosti lastnika vozila - prekoračitev hitrosti vožnje
Natančno branje izpodbijane sodbe pokaže, da je sodišče v izpodbijano sodbo povzelo zagovor storilca, vsebino izvedenih dokazov, ki jih je tudi sicer natančno ocenilo, povsem pa so v izpodbijani sodbi izostali razlogi o storilčevi krivdi, kar je bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka člena 155 ZP-1.
predlog za izločitev sodnika - pravočasnost predloga - odločanje o predlogu glede končane faze postopka - dokazni predlogi - zavrnitev dokaznega predloga
Sodišče prve stopnje namreč kljub temu, da je predlog za izločitev sodnice bil podan pravočasno (pred izdajo sodbe o prekršku), izdalo sodbo, ne da bi predhodno postopalo v skladu s 87. členom ZP-1 in zahtevo za izločitev odstopilo v odločanje predsedniku oz. predsednici sodišča.
Sodišče prve stopnje sicer ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga storilec oz. obramba, vendar pa se mora do dokaznih predlogov izrecno opredeliti oz. navesti jasne razloge za odločitev, da določenega dokaza ne bo izvedlo. Teh razlogov pa v obrazložitvi izpodbijane sodbe ni najti.
nedovoljen pritožbeni razlog - dejansko stanje - priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških
Storilka je bila tudi poučena o možnosti vložitve pravnega sredstva zoper odločbo pristojnega organa države izdaje in bi trditve, da na dan storitve prekrška ni bila prisotna v podjetju, saj je bila v daljšem bolniškem staležu, s katerimi smiselno uveljavlja, da ne more biti odgovorna za storitev prekrškov po odločbi pristojnega organa države izdaje, lahko uveljavljala le v pritožbi zoper odločbo o prekršku.
pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem - nedobrovernost graditelja in vedenje lastnika - nedobrovernost pridobitelja
Pritožbeno neizpodbijano ugotovljeno dejstvo, da je sporna nepremičnina postala stavbno zemljišče 17. 9. 1994, je skupaj z neizpodbitimi ugotovljenimi dejstvi, povzetimi zgoraj, pravno odločilna časovna okoliščina za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka na podlagi 25. člena Zakona o temeljih lastninskopravnih razmerij (ZTLR), ker je takrat odpadla zakonska ovira za pridobitev lastninske pravice na zemljišču z gradnjo na tujem zemljišču.
V zadnji alineji zgoraj povzeta okoliščina je ugotovljena pravilno in je odločilna, zaradi katere toženec kljub sklenjeni izročilni pogodbi leta 2004 in vpisu lastninske pravice v zemljiški knjigi v njegovo korist ni postal lastnik sporne nepremičnine. Ta okoliščina dokazuje, da je bil toženec ob sklepanju pogodbe leta 2004 nedobroveren, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.
GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSC00049990
OZ člen 619, 635, 651, 665, 665/2, 766.
odgovornost nadzornika za stvarne napake gradnje - odgovornost za stvarne napake - mandatna pogodba - opustitev obveznosti - rok za vložitev tožbe - napake gradnje - nadzornik gradbenih del
Odgovornost nadzornika pri izvedbi gradbenega nadzora nima narave odgovornosti za stvarne napake. V dejanskih okoliščinah te zadeve, ko je bila med strankami sklenjena mandatna pogodba, ni materialnopravnega razloga za vnašanje dodatnih (posebnih) predpostavk odgovornosti za stvarne napake, ki so zakonsko določene za izvajalčevo odgovornost za napake pri podjemni oziroma gradbeni pogodbi. Izvajalčeve napake gradnje, do katerih naj bi po trditvah tožeče stranke prišlo zaradi opustitve strokovnega nadzora toženih strank, vedno pomenijo škodo za naročnika. Gre za isto škodo, brez te, se pravi brez napak gradnje ni mogoče govoriti o odškodninski obveznosti nadzornega inženirja. Ne pomeni pa to, da mora naročnik za odškodninsko obveznost nadzornega inženirja vložiti tožbo zoper slednjega v prekluzivnem roku iz 635. člena OZ, saj je ne vlaga zoper izvajalca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00051376
OZ člen 92, 610. ZOR člen 591. SZ člen 147, 150. ZSR člen 5, 5/1, 20. SZ-1 člen 111, 111/1, 111/2.
najemna pogodba za stanovanje - najem za nedoločen čas - neprofitna najemnina - izpraznitev in izročitev stanovanja - imetnik stanovanjske pravice - pravice uporabnika stanovanja - skupno gospodinjstvo - kršitev najemne pogodbe - ničnost najemne pogodbe - stanovanjska pravica po ZSR - prenos lastninske pravice - prenos najemne pogodbe - uveljavljanje ničnosti - nedovoljena pritožbena novota
Toženec je bil imetnik stanovanjske pravice na podlagi sklenjene najemne pogodbe za nedoločen čas za neprofitno najemnino. Toženec zakonito zaseda stanovanje, zato zahtevek za izpraznitev in izročitev stanovanja ne more biti utemeljen.
posojilna pogodba - kredit - obroki kredita - vračilo posojila - gotovina - nesporna dejstva - dokazno breme - dokazna ocena - nedovoljen dokaz - dokazni standard prepričanja - trditvena in dokazna podlaga - pravica do svobodne izbire odvetnika - potrebni stroški - potni stroški odvetnika - sedež odvetnika izven kraja sodišča
Po novejši teoriji in sodni praksi v določenih primerih odločanje po dokaznem standardu prepričanja, ki sicer velja v pravdnem postopku, ni primerno. Specifičnost spornega dejstva ali pa trditvena in dokazna stiska lahko narekujejo znižanje dokaznega standarda.
Stranka ima sicer pravico do svobodne izbire odvetnika, kar pa ne pomeni, da lahko sodišče v okviru povračila stroškov nasprotni stranki naloži plačilo potnih stroškov odvetnika, ki si ga je izbrala izven sedeža sodišča, razen če za to obstajajo utemeljeni razlogi, ki pa jih v stroškovniku tožnica ni pojasnila.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00050454
KZ-1 člen 240, 240/1. ZKP člen 181, 181/1, 181/1-5.
zavrnitev zahteve za preiskavo - dejanje majhnega pomena - pogoji za dejanje majhnega pomena - neznatna nevarnost dejanja - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba - povrnitev škode
Pritrditi je pritožniku, da okoliščine, ki jih je sodišče prve stopnje izpostavilo v izpodbijanem sklepu, ne dajejo podlage za zaključek, da je v konkretnem primeru podana nesorazmernost med majhnim pomenom dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročil kazenski pregon. Sodišče prve stopnje je izhajajoč iz določbe 181. člena ZKP kot relevantne okoliščine izpostavilo nekaznovanost osumljenca in odsotnost drugega kazenskega postopka zoper njega, da je bil v času storitve kaznivega dejanja edini družbenik družbe oče osumljenca, da je novi družbenik za očitano kaznivo dejanje vedel že ob pogajanjih o prodaji družbe in tega ni omenjal pri prenosu deležev, ampak šele čez dobra štiri leta, ter da je bila škoda, ki je nastala s kaznivim dejanjem, na podlagi pravnomočne sodbe z dne 12. 12. 2017 povrnjena. Izpostavljene okoliščine po oceni pritožbenega sodišča ne kažejo na manjši pomen ogroženosti pravne vrednote, kar je bistvo t. i. dejanja majhnega pomena. Nizka ogroženost pravne vrednote je namreč tista, ki daje kaznivemu dejanju tako majhno težo, da ni mogoče upravičiti kazenskega pregona.
Tožnik je umaknil tožbo preden se je toženka z vložitvijo odgovora na tožbo spustila v obravnavanje glavne stvari, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno ustavilo pravdni postopek.
Poleg sestavin, ki jih mora imeti vsaka vloga, mora pritožba zoper sklep obsegati še naslednje posebne sestavine: 1. navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga; 2. izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu; 3. pritožbene razloge in 4. podpis pritožnika. V skladu s 3. odstavkom 343. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 je pritožba nepopolna, če ne vsebuje sestavin iz 1. in 4. točke 335. člena ZPP, torej, če ne vsebuje navedbe sklepa, zoper katerega se vlaga in če ne vsebuje podpisa pritožnika, ki sta nujni sestavini pritožbe. Nasprotni udeleženec je bil v pravnem pouku izpodbijanega sklepa natančno poučen o tem, kaj vse mora pritožba vsebovati in opozorjen na to, da se pritožba, ki ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, zavrže, ne da bi sodišče pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Kljub temu pa pravočasna pritožba nasprotnega udeleženca v tem konkretnem primeru ne vsebuje ene izmed nujnih sestavin pritožbe, t.j. podpisa pritožnika. Glede na to, da je pritožbo nasprotni udeleženec vložil v fizični obliki z navadno pošto po pošti, bi moral pritožbo, da bi bila popolna, podpisati lastnoročno. Ker pa njegova pritožba lastnoročnega podpisa ne vsebuje (njegov podpis je le natipkan), je njegova pritožba nepopolna, pritožbeno sodišče pa jo je moralo iz tega razloga zavreči, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje.
ZZK-1 člen 36, 36/1, 36/2, 38, 38/2, 40, 40/1, 40/1-1, 40/3, 40/3-1, 40/4. ZSKZ člen 14.
vknjižba lastninske pravice na kmetijskem zemljišču - pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim - pravica uporabe - zemljiškoknjižno dovolilo - odobritev pravnega posla s strani upravne enote - lastninjenje kmetijskih zemljišč po ZSKZ
Načeloma se za listine iz 1. točke tretjega odstavka 40. člena ZZK-1 uporablja tudi drugi odstavek 38. člena ZZK-1 in v tem pogledu ima sodišče prve stopnje prav. Vendar pa je ta primer izjemen in smiselna uporaba teh pravil glede na okoliščine primera terja drugačno razlago. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbo, da se ga v tem primeru ne uporabi. Zemljiškoknjižnemu dovolilu ni bilo treba priložiti odobritve pravnega posla oziroma potrdila, da odobritev ni potrebna.
Pri razlagi je treba izhajati iz namena določbe drugega odstavka 38. člena ZZK-1, ki je v varstvu javnega interesa. V konkretnem primeru pa ta upoštevaje vsebino Pogodbe, zakonodajo, ki ureja lastninjenje kmetijskih zemljišč ter zakonodajo, ki ureja varstvo kmetijskih zemljišč, po presoji pritožbenega sodišča ne more biti ogrožen. Iz listin, zakonodaje in vpisov v zemljiški knjigi izhaja, da ne gre za promet s kmetijskimi zemljišči, gre za ureditev neurejenega stanja iz tranzicijskih časov, ki sta ga s pogodbo uredili država in občina, edini potencialni upravičenki iz naslova lastninjenja teh zemljišč na podlagi 14. člena ZSKZ.
ZPP člen 254, 254/3, 287, 287/2.. ZPIZ-2 člen 63, 82.
ugotavljanje invalidnosti - izvedensko mnenje - III. kategorija invalidnosti
V izvedenskem mnenju sodne izvedenke specialistke medicine dela, pritožbeno sodišče ni našlo napak ali kakršnihkoli nepravilnosti in neskladij, ki bi terjale drugačno oceno. Strokovno prepričljivo je pojasnila, da glede na ugotovljene spremembe zdravstvenega stanja, in sicer zmerne degenerativne spremembe v vratni in ledveni hrbtenici, kar izhaja tudi iz izvida ortopeda z dne 17. 9. 2020, na katerega se sklicuje tožnik, tožnik ni več zmožen za svoje delo, je pa zmožen opravljati druga dela v okviru svojega poklica, to je vsa dela, ki jih lahko opravlja kot gozdarski tehnik in ki ustrezajo tožnikovim telesnim in duševnim zmožnostim. Izvedensko mnenje je strokovno prepričljivo in ni podlage za zatrjevanje nasprotnega, torej, da izvedensko mnenje ni prepričljivo, kot neutemeljeno zatrjuje pritožba.
Upravičen razlog za fikcijo vročitve je namreč v tem, da temelji na realnem pričakovanju, da se bo naslovnik s sodnim pisanjem pravočasno seznanil in da mu bo s tem omogočeno, da uresniči pravico izjave v postopku.
ZPP člen 30, 30/2, 30/2-3. SPZ člen 48. OZ člen 190.
stvarna pristojnost - spori iz pristojnosti okrajnega sodišča - razmejitev med okrajno in okrožno pristojnostjo - najemno razmerje - vlaganja najemnika - povrnitev vlaganj najemnika v poslovni prostor - spor iz najemnega razmerja
Četudi se pravdni stranki z najemno pogodbo nista posebej dogovorili o medsebojnih pravicah in obveznostih v zvezi z obnovitvenimi vlaganji tožnice in s tem izboljšanjem nepremičnine ter povečanjem njene vrednosti, je pravilno stališče izpodbijanega sklepa, da gre tudi v tem primeru za spor, ki izvira iz najemnega razmerja. Brez dogovora pravdnih strank v najemni pogodbi o nameravani prenovi in opremi poslovnega prostora, da bo primeren za opravljanje bančne dejavnosti, namreč do spora med pravdnima strankama ne bi prišlo. To vodi v zaključek, da obravnavani spor izvira iz najemnega razmerja in je za sojenje stvarno pristojno Okrajno sodišče.
obvestilo o vloženi reviziji - dobrovernost pridobitelja - denarna odškodnina - pogoji za prekinitev postopka - ustavna pritožba - regresni zahtevek - neupravičena pridobitev na podlagi pravnomočne odločbe
Sodišče prve stopnje je skladno z ustaljeno sodno prakso in pravno teorijo obrazložilo, da informacija o vloženi reviziji izključi dobro vero oškodovanca, ki je prejel odškodnino, in mu naloži breme, da prejete odškodnine še ne porabi na način, ki bi predstavljal dokončen odpad koristi.