postopek osebnega stečaja - končanje postopka osebnega stečaja - sklep o končanju postopka osebnega stečaja - seznam neplačanih priznanih terjatev - osebna vročitev sklepa - objava na spletni strani AJPES - neizpodbojna domneva o seznanitvi z vsebino objavljenega sklepa - vrstni red poplačila upnikov - nekonkretizirane navedbe
V skladu z določbo drugega odstavka 396. člena ZFPPIPP sodišče v izreku sklepa o končanju postopka osebnega stečaja svojo odločitev o tem, katere terjatve upnikov, ki so bile prijavljene, so priznane in o znesku teh terjatev, ki v postopku osebnega stečaja ni bil plačan, oblikuje tako, da navede, da je sestavni del izreka sklepa seznam neplačanih terjatev, ki mora biti priložen k sklepu. Če je nek zapis v drugi listini sestavni del izreka sklepa, pomeni, da zavezuje enako, kot če bi bil iz te listine dobesedno prepisan v izrek sklepa. Zato je 3. točka izreka izpodbijanega sklepa, tako kot se glasi in skupaj s k sklepu priloženim seznamom neplačanih terjatev z dne 4.6.2021 (p.d.177), ki je bil objavljen na spletnih straneh AJPES hkrati z objavo sklepa, v skladu z določbo drugega odstavka 396. člena ZFPPIPP. Zmotno je pritožnikovo stališče, da bi se mu moral izpodbijani sklep osebno vročiti. V postopkih zaradi insolventnosti, ki se vodijo po določbah ZFPPIPP, se v glavnem postopku zaradi insolventnosti sodna pisanja ter pisanja strank ali upravitelja vročajo samo, če za posamezno pisanje tako določa zakon, in osebi, za katero zakon določa, da se ji pisanje vroči. Glede sklepa o končanju postopka osebnega stečaja (396. člen ZFPPIPP) zakon ne določa, da se ta sklep komu vroča. Zato velja splošno pravilo o tem, da se sklep objavi na spletnih straneh AJPES (122. člen ZFPPIPP). Dostop do vpogleda v objavljene podatke je brezplačen. Velja in nasprotni dokaz ni dovoljen, da se je stranka postopka zaradi insolventnosti ali druga oseba seznanila z vsebino sodne odločbe, vloge druge stranke v tem postopku ali drugega pravnega dejanja iz prvega odstavka tega člena s potekom osmih dni po objavi tega pravnega dejanja (četrti odstavek 122. člena ZFPPIPP).
postopek osebnega stečaja - sodna taksa za pritožbo - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - rok za ugovor zoper plačilni nalog - prepozen ugovor zoper plačilni nalog - zavrženje ugovora zoper nalog o plačilu sodne takse - kriteriji za oprostitev plačila sodne takse
Za vsebinsko odločanje o ugovoru morajo biti izpolnjene procesne predpostavke, med drugim tudi pravočasnost pravnega sredstva. S tem, ko je pritožnik prepozno vložil ugovor, ne more več doseči vsebinske presoje izpodbijanega sklepa glede pravilnosti odmerjene takse.
Pravilnost dokazne ocene in način, kako je ta ocena v obrazložitvi sodbe posredovana, sta dve različni stvari. Prvo se nanaša na ugotovljeno dejansko stanje in je predmet samostojnega izpodbojnega razloga po 3. točki 370. člena ZKP, medtem ko je dokazna ocena v obrazložitvi napadene sodbe posredovana na način, ki v celoti ustreza zahtevam iz sedmega odstavka 364. člena ZKP.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - glavna obravnava
Po prvem odstavku 458. člena ZPP se sme odločba v sporu majhne vrednosti, kakršen je tudi obravnavani spor, izpodbijati samo iz razlogov absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka (drugi odstavek 339. člena ZPP) in zmotne uporabe materialnega prava.
V sporu majhne vrednosti oprava glavne obravnave ni nujna.
Sodišče prve stopnje je v izrečeni pogojni obsodbi določilo poseben pogoj, ki se nanaša na obveznost obtoženca, da v določenem roku po pravnomočnosti sodbe plača posameznim oškodovancem zneske, ki so zajeti v krivdoreku; pri tem pa o premoženjskopravnih zahtevkih teh oškodovancev v delu, ki je povezan z določitvijo posebnega pogoja, sploh ni odločilo (točki II in III izreka). Določitev posebnega pogoja v izrečeni pogojni obsodbi mora imeti svoj pravni temelj v odločbi o ugoditvi oškodovančevemu premoženjskopravnemu zahtevku oziroma v nekem drugem pravnomočnem in izvršljivem pravnem temelju. S tem, ko je sodišče prve stopnje v izrečeni pogojni obsodbi določilo poseben pogoj, da obtoženi povrne škodo oškodovancem, hkrati pa ni odločilo o pravnem temelju obtoženčeve plačilne obveznosti v navedenih zneskih, je izrek nerazumljiv, kar pomeni, da je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka člena 371 ZKP. Navedeno bi terjalo razveljavitev prvostopenjske sodbe po uradni dolžnosti, upoštevaje dejstvo, da nihče od upravičencev (predvsem državni tožilec, ki bi moral imeti interes za vložitev tovrstne pritožbe) ni vložil pritožbe v tem delu, vendar je tovrsten preizkus po določbi prvega odstavka člena 383 ZKP izključen.
Popravlja se lahko le pisno izdelana sodba, ne pa njen izvirnik, saj se vsebinske napake in pomanjkljivosti sodbe v izvirniku lahko odpravijo le v postopku na podlagi vloženih pravnih sredstev. Sklep opr. št. I K 44026/2017, z dne 8. 9. 2020, s katerim je sodišče prve stopnje saniralo pomanjkljivosti v izreku izvirnika sodbe, ne predstavlja popravnega sklepa po členu 365 ZKP, pač pa odločitev, za katero prvostopenjsko sodišče ni bilo pristojno. Vendar iz razloga, navedenega v točki 5 te odločbe, sodišče druge stopnje v to odločitev ni moglo posegati, predmetni sklep pa je postal pravnomočen in kljub svoji nezakonitosti z dejanskim učinkom poprave izvirnika prvostopenjske sodbe.
Procesnopravno zmotno je stališče prvostopenjskega sodišča, da bi z naložitvijo plačilne obveznosti obtožencu v višjem znesku v okviru premoženjskopravnega zahtevka A. A. zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 9. točki prvega odstavka člena 371 ZKP; za to kršitev bi šlo, če bi sodišče po uradni dolžnosti samo spremenilo znesek pridobljene protipravne premoženjske koristi v škodo obtoženca v krivdoreku (v primeru sprejema predloženega sporazuma o priznanju krivde pa bi ravnalo tudi v nasprotju z določbo 2. točke drugega odstavka člena 450č ZKP v zvezi s 3. točko prvega odstavka člena 285c ZKP). O premoženjskopravnem zahtevku namreč sodišče odloča res v povezavi s krivdorekom kot ugotovitvijo protipravnega ravnanja, nastanka škode in njune medsebojne vzročne zveze ter krivde povzročitelja škode, o višini nastale škode pa v skladu z določbami materialne in procesne civilne zakonodaje, to je na podlagi dokazov, ki jih predloži škodni upravičenec, in to tudi v delu, ki morebiti presega znesek, katerega zatrjuje tožilstvo v obtožnem aktu.
vknjižba prepovedi odtujitve in obremenitve - utemeljenost predloga za vpis v zemljiško knjigo - nesklepčnost predloga - delna ugoditev zemljiškoknjižnemu predlogu - stroga formalnost zemljiškoknjižnega postopka
Zemljiškoknjižni postopek je strogo formalen in zemljiškoknjižno sodišče preizkuša le skladnost med listino in predlogom. Če te skladnosti ni, gre za nesklepčen predlog, ki mu ni mogoče ugoditi niti delno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00049970
ZKP člen 15, 78, 78/1, 140.
denarna kazen - zagovornik obdolženca - zloraba procesnih pravic - pogoji za sojenje v nenavzočnosti - izostanek odvetnika z naroka
Zmotno in v nasprotju z določbami ZKP, Zakonom o odvetništvu (ZOdv) in etičnimi standardi Kodeksa odvetniške etike pa je pritožbeno naziranje, da mora zagovornik storiti vse, kar je v korist obtoženca in da se mora ravnati izključno po njegovih navodilih. Zagovornik, ki pravo pozna, je namreč tako, kot ostale stranke postopka in sodišče zavezan k spoštovanju postopkovnih določil, vendar pa so njegova ravnanja, ki so usmerjena v obtoženčevo korist v tej zvezi zamejena takrat, ko merijo na zlorabo procesnih pravic.
ZPP člen 108, 128, 128/4, 324, 324/6, 335, 344, 366.
zavrženje pritožbe - bistvene sestavine pritožbe - premalo izvodov pritožbe - nepopolna vloga - poziv na popravo pritožbe - stroški postopka - pritožba zoper sklep o stroških - pravni pouk
Sodišče prve stopnje je v pravnem pouku stranke izrecno opozorilo, da je treba pritožbo vložiti v dveh izvodih in da sodišče, če pritožba ne bo vložena v zadostnem številu izvodov, vložnika ne bo pozivalo, naj jo popravi ali dopolni, ampak bo pritožbo takoj zavrglo.
Oba predloga za dopustitev revizije je potrebno obravnavati kot eno vlogo oziroma eno pravno sredstvo, zato je treba šteti, da gre tudi le za en predlog za oprostitev plačila sodne takse.
Glede na čas storitve obdolžencu očitanega kaznivega dejanja je kazenski pregon zoper obdolženega zastaral dne 8. 1. 2021, ko je preteklo deset let od storitve kaznivega dejanja.
Podlaga za odločitev v konkretnem primeru ni bil zgolj eden dokaz (poročilo D.b.), kot navaja pritožba, ampak je bila to predvsem ocena izpovedb prič, ki so bile po eni strani popolnoma skladne, po drugi pa tako neskladne, da je sodišče prve stopnje zaključilo, da so bile prirejene za potrebe te pravde.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - pomanjkanje sodnikov - izločitev vseh sodnikov oddelka pristojnega sodišča - bolniška odsotnost
Zaradi stvarnih razlogov pa sodišče ne more voditi postopka takrat, kadar obstajajo takšne dejanske okoliščine, zaradi katerih se lahko vnaprej predvideva, da sodišče zadeve dalj časa ne bo moglo rešiti (daljša odsotnost sodnikov zaradi bolezni, nezasedenost sodniških mest, nemožnost začasne dodelitve sodnikov z drugih sodišč itd.).
ZFPPIPP člen 310. ZPP člen 32, 32/2, 32/2-7, 63, 483, 483-6.
stvarna pristojnost - tožba za ugotovitev lastninske pravice - izločitvena pravica - spor o pravici - spor v zvezi s stečajnim postopkom - novejša sodna praksa - začetek stečajnega postopka - vložitev tožbe
Ocena sodišča prve stopnje, da je spor o izločitveni pravici, spor, ki je v zvezi s stečajnim postopkom, je pravilna.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00049139
ZVEtL-1 člen 42, 43, 43/1, 44.
pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - funkcionalno zemljišče k stavbi
Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju obsega pripadajočega zemljišča pravilno upoštevalo in ocenilo vse kriterije iz prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1.
Ker se uveljavljani pritožbeni razlogi ne nanašajo na pritožbeno izpodbijani sklep, uradoma upoštevni pritožbeni razlogi pa niso podani, je izpodbijani sklep o stroških postopka pravilen in zakonit, sodišče druge stopnje pa je pritožbo obtoženčevih zagovornikov zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).
izvršba zaradi omogočanja stikov z mladoletnim otrokom - odlog izvršbe - sprememba izvršilnega naslova - začasna odredba - prekinitev postopka - varstvo koristi otroka - sodno varstvo - razveljavitev odločbe sodišča prve stopnje - vrnitev zadeve v nov postopek
Kot je pravilno izpostavil upnik v pritožbi, je imelo sodišče prve stopnje v položaju, ko tečeta sočasno postopek izvršbe glede stikov z otrokom na podlagi izvršilnega naslova in postopek o spremembi izvršilnega naslova glede stikov, dve možnosti:
Sprejeti končno odločitev o odlogu izvršbe po izvedenem celovitem dokaznem postopku in presoji, kaj je v največjo otrokovo korist: stike, kot izhajajo iz izvršilnega naslova, izvrševati, ali jih do končne odločitve v postopku o spremembi stikov odložiti.
Sprejeti odločitev o prekinitvi postopka odločanja o odlogu izvršbe do odločitve o začasni odredbi v postopku glede spremembe stikov.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega varstva in zdravljenja v zdravstvenem zavodu - trajanje varnostnega ukrepa - milejši ukrep
V obravnavanem primeru gre za nadomestitev hujšega varnostnega ukrepa psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu po 70.a členu KZ-1, ki se je zoper storilca začel izvrševati 4. 4. 2018, v milejši varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti po 70.b členu KZ-1. V tem primeru pa tudi milejši varnostni ukrep po 70.b členu KZ-1 lahko traja najdalj toliko časa, kolikor časa bi lahko največ trajal storilcu prvotno izrečeni varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu po 70.a členu KZ-1, torej največ pet let od začetka njegovega izvajanja (tretji odstavek 70.a člena KZ-1).
stiki med otrokom in staršema - stiki med očetom in otrokom - stiki otroka s staršem - stiki brez prenočevanja - varstvo koristi otroka - korist mladoletnega otroka - preživnina - plačilo preživnine za otroka - sposobnosti in zmožnosti preživninskega zavezanca - preživljanje otroka pred določitvijo preživnine - dokaz s sodnim izvedencem - dokazno vrednotenje izvedenskega mnenja
Sodna izvedenka psihiatrične stroke Č. Č., katere naloga je bila opredeliti se do pritožnikovih sposobnosti imeti primerne in neobremenjene stike s hčerko, je sicer res ugotovila, da je toženec sposoben izvajati ustrezne stike s hčerko in to tudi preko noči. A odločitev v sodbi temelji predvsem na kasneje izdelanem izvedeniškem mnenju dr. F. F. in dr. D. D., pri čemer mnenje prvega temelji na uporabi ustreznih diagnostičnih postopkov in osebnem pregledu obeh staršev in deklice, mnenje druge pa na podlagi klinično-psihološkega pregleda tožnice in deklice (pritožnik se na vabila za pregled te izvedenke ni odzval). Mnenje izvedenke Č. Č. torej za razliko od nadaljnjih dveh mnenj ni upoštevalo koristnosti stikov z vidika deklice. Oba kasnejša izvedenca pa sta menila, da so v dekličino korist stiki na način, kot potekajo ob izdaji sodne odločbe na podlagi začasne odredbe, torej brez prenočevanja.
upniški predlog za začetek postopka prisilne poravnave - ponovna prisilna poravnava - potrjena poenostavljena prisilna poravnava - izpolnitev obveznosti - sistemska razlaga zakona - teleološka razlaga zakona - procesne predpostavke
Teleološka razlaga, kot jo zagovarja pritožnik in sicer, da določba 221.h člena ZFPPIPP ne velja za upniško prisilno poravnavo, bi pomenila odločanje sodišča v nasprotju z izrecno določbo zakona in tudi sodno prakso, ki jo citira sodišče prve stopnje. Finančno prestrukturiranje, ki se izvede v prisilni poravnavi, je celota ukrepov, ki se izvedejo, da bi dolžnik postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben. Z novim predlogom za prisilno poravnavo, ki je vložen, preden je dolžnik izpolnil obveznosti iz prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave (ozr. niso predložena potrdila, da je poravnal svoje obveznosti), bi med drugim lahko bilo poseženo v pravice upnikov terjatev, na katere vpliva prejšnja pravnomočno potrjena prisilna poravnava. Ponovno prisilno poravnavo, v kolikor obveznosti iz prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave še niso izpolnjene (ali izkazane), tako lahko predlagajo upniki le pod pogoji iz 221. v člena ZFPPIPP in sicer ponovna prisilna poravnava je dovoljena le s soglasjem upnikov, ki so skupaj imetniki terjatev, za katere učinkuje prejšnja pravnomočna potrjena prisilna poravnava in katerih vsota dosega 50 % vsote vseh priznanih in verjetno izkazanih terjatev v postopku prejšnje pravnomočne potrjene prisilne poravnave.