prekinitev postopka - identično dejansko stanje - razlog za prekinitev postopka - predhodno vprašanje - obstoj kaznivega dejanja
Kazenska ovadba, ki jo je tožnik vložil zoper upnika (posojilodajalca) zaradi kaznivega dejanja zlorabe izvršbe po 216. členu Kazenskega zakonika naj bi bila po naziranju toženke utemeljen razlog za prekinitev pravdnega postopka. Vendar pa je zmotno pritožbeno stališče o takšni povezanosti zadev, ki bi utemeljevala takšno postopanje.
standard obrazloženosti ugovora - verodostojna listina
Dolžnik je obrazloženo nasprotoval terjatvi upnika. Zaključku sodišča prve stopnje o vložitvi obrazloženega ugovora upnik v pritožbi niti ne nasprotuje, temveč zatrjuje dejanske okoliščine in prilaga dokaze za utemeljenost terjatve. Ali je zahtevek utemeljen ali ne, bo odločalo sodišče v rednem pravdnem postopku.
Priporočeno pošiljanje pošte ne zahteva hkrati tudi nujnega osebnega prevzema oziroma, da bi bila vročitev dokazana s podpisano povratnico, saj bi s tem lahko upniku odvzeli pravno varstvo v primeru, ko se dolžnik izogiba prejemu poštne pošiljke in pričakuje, da ne bo prišlo do posledic zaradi kršitev pogodbenih določil, praviloma neplačila obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00056418
ZTLR člen 13, 13/1, 24, 25, 26. SPZ člen 65, 65/1. ZVEtL člen 7, 30. ZVEtL-1 člen 1, 1-2, 43, 43/1, 43/2. ZPP člen 254.
solastniški delež na nepremičnini - zemljiškoknjižno stanje - darilna pogodba - vpis solastnine v zemljiško knjigo - gradnja na tujem svetu - nova stvar - izvirna pridobitev lastninske pravice - funkcionalno zemljišče k stavbi - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - navidezna solastnina - pogodba o delitvi solastne stvari - delitev solastne nepremičnine - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - dokaz s sodnim izvedencem - redna raba nepremičnine - postavitev novega izvedenca - sodba kot zemljiškoknjižna listina
Darilna pogodba, ki vsebuje fizično delitev in dogovor o izključni lastninski pravici obdarjencev na točno določenem delu nepremičnine, materialnopravno predstavlja pogodbo o delitvi nepremičnine na posamezne dele in o prenosu lastninske pravice na obdarjenca na podarjenem delu nepremičnine.
Gre za originaren (izviren) način pridobitve lastninske pravice, ki se ugotovi s sodbo in je ta podlaga za vknjižbo, t.i. zemljiškoknjižna listina je podlaga za vknjižbo le pri pravno poslovni pridobitvi lastninske pravice.
ZIZ člen 17, 17/1. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 21, 21-2, 41, 41/1-1.
obseg izvršilnega naslova - izvršitev tuje sodne odločbe
Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na določilo 2. točke 21. člena, ki prepoveduje preverjanje vsebine tujega izvršilnega naslova, ki je potrjen kot evropski izvršilni nalog. Pri tem je tudi bistveno, da se tuja sodna odločba izvrši pod enakimi pogoji kot domača sodna odločba (1. točka 41. člena Uredbe Bruselj I bis).
odpoved trajnega dolžniškega razmerja - trajna pogodbena razmerja - najemna pogodba - izselitev iz stanovanjske hiše - nujno sosporništvo
Dovoljenje za bivanje samo za sebe ne zadostuje za zaključek o obstoju (ustno sklenjene) najemne pogodbe. Ker ni bil dokazan obstoj najemne pogodbe, tudi ni bilo podlage za uporabo 112. člena SZ-1.
skupno premoženje - vlaganja v nepremičnino - dolžnikova zamuda - obseg in deleži na skupnem premoženju - delni umik tožbe - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost)
Tožeča stranka je tožbo vložila 26. 9. 2016 in takrat od toženca zahtevala izpolnitev obveznosti. Toženec je bil najmanj takrat seznanjen s terjatvijo tožnice in najkasneje od takrat je nastopila njegova zamuda.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00050052
KZ-1 člen 191, 191/1. ZKP člen 8, 8/5, 15, 18, 18/1, 178, 178/5. URS člen 29, 29-2.
kaznivo dejanje nasilja v družini - pravica do obrambe - pravica biti navzoč pri izvajanju dokazov - zaslišanje prič v preiskavi - uporaba jezika v postopku - načelo proste presoje dokazov - načelo ekonomičnosti postopka
Ponovljeno neposredno zaslišanje vseh prič na glavni obravnavi, in prevajanje njihovih izpovedb po sodni tolmački, ob navzočnosti obdolženca, je slednjemu zagotovilo ustrezno in učinkovito pravico do obrambe, to je do zaslišanja obremenilnih prič oziroma do soočenja z obremenilnimi dokazi. Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje in razlogi izpodbijane sodbe glede očitkov obdolžencu, namreč ne temeljijo neposredno na izjavah oškodovanke v kazenski ovadbi in vsebini njenega razgovora na CSD, temveč na njeni neposredni izpovedbi pred sodiščem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00049249
ZIZ člen 41, 41/7, 61, 61/1, 61/2, 62, 62/2. OZ člen 22, 28, 28/2. ZPP člen 69.
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - sporazum o krajevni pristojnosti - označba sporazuma o krajevni pristojnosti v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine
Če sta stranki glede terjatve, zaradi katere upnik zahteva izvršbo na podlagi verodostojne listine, sklenili sporazum o krajevni pristojnosti, lahko upnik v predlogu za izvršbo predlaga, naj se v primeru dolžnikovega ugovora postopek nadaljuje pred sodiščem pristojnim po tem sporazumu. V tem primeru mora upnik v predlogu določno označiti listino o sporazumu o krajevni pristojnosti. Navedba zgolj „ponudba“ ne more nadomestiti zahteve po opredelitvi sporazuma. Sporazum strank namreč velja le tedaj, kadar je v pisni obliki in se nanaša na določen spor ali bodoče spore, ki bi morebiti nastali z določenega pravnega razmerja.
povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj - uporabnina za nepremičnino - nekdanja izvenzakonska partnerja - ugotavljanje deležev na skupnem premoženju
Tožnik do konca svojega bivanja v sporni nepremičnini le-te ni uporabljal brez pravnega naslova, kar je sicer temelj postavljenega zahtevka na plačilo uporabnine.
delitev solastnine - delitev solastnih nepremičnin - civilna delitev stvari - fizična delitev - poslovni prostor - stanovanje - prizidek k zgradbi - priklop na javno električno omrežje - etažna lastnina - dokaz s sodnim izvedencem - funkcionalno stanovanje - tržna vrednost nepremičnine - potrebna večina solastnikov - soglasje solastnikov - samostojna stanovanjska enota - funkcionalno zemljišče k stavbi - primerno stanovanje - pobotanje terjatev
Če je za vzpostavitev funkcionalnosti potreben dodaten gradbeni poseg, morajo z njim soglašati vsi solastniki. Ravno tako je potrebno soglasje vseh solastnikov v primeru spremembe iz poslovnega v stanovanjski objekt.
V primeru, da solastnik prejme v naravi manj kot je vreden njegov solastninski delež, je potrebno soglasje solastnikov za doplačilo in zagotovilo zavezanca za doplačilo, da lahko sredstva v roku zagotovi.
Sprejem skupščinskega sklepa o izključitvi manjšinskih delničarjev s strani glavnega delničarja sam po sebi ne pomeni, da (sedaj izključeni) manjšinski delničar ne sme naperiti tožbe za ugotovitev ničnosti oziroma izpodbojnosti sprejetih sklepov, če gre za primere, ki so zakonsko dopustni za uveljavljanje ničnosti v 390. členu, oziroma izpodbojnosti v 395. členu ZGD-1. S tem se izključenim manjšinskim delničarjem zagotavlja sodno varstvo njihovih pravic, ki se postavijo nasproti pravici glavnega delničarja v zvezi s pridobitvijo lastništva vseh delnic družbe, katere manjšinski delničarji so bili iztisnjeni. Navedena tožba daje izključenim manjšinskim delničarjem možnost, da se v prihodnosti nazaj vzpostavi korporacijsko razmerje med njimi in družbo, med tožečimi in toženo stranko torej. V primeru uspeha s tako tožbo, bi bilo tožnikom, če bi jim bila že pred tem (v naprej) odvzeta procesna legitimacija v tem postopku, odvzeto sodno varstvo, ki je povezano s statusom tožnikov kot delničarjev (pa čeprav gre za status, ki so ga ob vložitvi tožbe nesporno imeli, nato pa ga izgubili, a ne še dokončno, saj se o tem še odloča v drugem sodnem postopku, kar pomeni, da je odločitev o tem še "viseča"), s čimer bi bilo prekomerno poseženo v njihovo ustavno pravico do sodnega varstva.
Glede na čas storitve obdolžencu očitanega kaznivega dejanja je kazenski pregon zoper obdolženega zastaral dne 8. 1. 2021, ko je preteklo deset let od storitve kaznivega dejanja.
postopek osebnega stečaja - sodna taksa za pritožbo - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - rok za ugovor zoper plačilni nalog - prepozen ugovor zoper plačilni nalog - zavrženje ugovora zoper nalog o plačilu sodne takse - kriteriji za oprostitev plačila sodne takse
Za vsebinsko odločanje o ugovoru morajo biti izpolnjene procesne predpostavke, med drugim tudi pravočasnost pravnega sredstva. S tem, ko je pritožnik prepozno vložil ugovor, ne more več doseči vsebinske presoje izpodbijanega sklepa glede pravilnosti odmerjene takse.
Oba predloga za dopustitev revizije je potrebno obravnavati kot eno vlogo oziroma eno pravno sredstvo, zato je treba šteti, da gre tudi le za en predlog za oprostitev plačila sodne takse.
ZFPPIPP člen 310. ZPP člen 32, 32/2, 32/2-7, 63, 483, 483-6.
stvarna pristojnost - tožba za ugotovitev lastninske pravice - izločitvena pravica - spor o pravici - spor v zvezi s stečajnim postopkom - novejša sodna praksa - začetek stečajnega postopka - vložitev tožbe
Ocena sodišča prve stopnje, da je spor o izločitveni pravici, spor, ki je v zvezi s stečajnim postopkom, je pravilna.
Pravilnost dokazne ocene in način, kako je ta ocena v obrazložitvi sodbe posredovana, sta dve različni stvari. Prvo se nanaša na ugotovljeno dejansko stanje in je predmet samostojnega izpodbojnega razloga po 3. točki 370. člena ZKP, medtem ko je dokazna ocena v obrazložitvi napadene sodbe posredovana na način, ki v celoti ustreza zahtevam iz sedmega odstavka 364. člena ZKP.
SPZ člen 262, 262/1, 263, 263/2. ZIZ člen 34, 34/3, 105, 105/1, 107, 107/1.
izvršba na dolžnikovo terjatev
Sodišče druge stopnje soglaša s pritožnikom, da gornji zaključki izpodbijanega sklepa niso točni in da (v določenih primerih) v skladu s sodno prakso zadošča, da je terjatev dolžnika do njegovega dolžnika opredeljena na način, da jo je mogoče individualizirati oziroma da je določljiva. V tem kontekstu je treba pritrditi pritožniku (in ne sodišču), da upniku terjatve, ki naj bi bila predmet rubeža, ni treba (vedno) natančno opredeliti (jo nominalno ovrednotiti). Gre za primere, ko upnik ne razpolaga s točnimi podatki o višini terjatve, o njeni zapadlosti in zato zadošča, da je opredeljena na način, da je določljiva.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega varstva in zdravljenja v zdravstvenem zavodu - trajanje varnostnega ukrepa - milejši ukrep
V obravnavanem primeru gre za nadomestitev hujšega varnostnega ukrepa psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu po 70.a členu KZ-1, ki se je zoper storilca začel izvrševati 4. 4. 2018, v milejši varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti po 70.b členu KZ-1. V tem primeru pa tudi milejši varnostni ukrep po 70.b členu KZ-1 lahko traja najdalj toliko časa, kolikor časa bi lahko največ trajal storilcu prvotno izrečeni varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu po 70.a členu KZ-1, torej največ pet let od začetka njegovega izvajanja (tretji odstavek 70.a člena KZ-1).