odškodninska odgovornost države za delo policista - ravnanje policista pri izvajanju pooblastil - varnostni pregled - prekoračitev policijskih pooblastil - uporaba sile - prekoračena sila - vzročna zveza - predhodno zdravstveno stanje
Za razbremenitev toženkine odgovornosti ni bilo pomembno, ali je šlo za dovoljen policistov prijem in ali je bila pri obratu prekoračena nujna in običajna sila, ampak zakaj je bila sploh potrebna (kakršnakoli) sila.
V teoriji in sodni praksi je uveljavljeno stališče, da se povzročitelj škode ne more (niti v celoti niti delno) razbremeniti odgovornosti za škodo, tudi če je posamezna pojavna oblika škode oziroma njen večji obseg pogojen z osebnim stanjem oškodovanca v najširšem pomenu besede, ki obsega posebno občutljivost, genetsko predispozicijo, prejšnje bolezni oziroma druge osebne (fizične in psihične) lastnosti oškodovanca.
edini družbenik - povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - odgovornost uprave - direktor - refleksna škoda - odsevna škoda - aktivna legitimacija družbenika - samostojno pravno varstvo - omejitev odškodninske odgovornosti
Delničarji lahko neposredno od povzročiteljev škode po 264. členu ZGD-1 uveljavljajo le tisto škodo, ki ne izvira iz škode, ki je nastala družbi, oziroma le tisto škodo, ki jim je nastala, ne da bi hkrati nastala družbi. Ne morejo neposredno uveljavljati refleksne, odsevne škode oziroma škode, ki je le odsev škode, ki je nastala družbi. Kot tipičen primer refleksne škode, ki izvira iz družbi nastale škode, se omenjata znižanje vrednosti delnice in/ali nižja dividenda. Če se navedeno aplicira na d.o.o. gre za nižjo vrednost družbenikovega lastniškega deleža in/ali nižje izplačilo dobička.
Primer, ko uprava družbe sodeluje pri ″izstradanju‶ manjšinskih delničarjev z bilančno politiko družbe (politiko izplačevanja dividend), je povsem različen od očitanega primera sodelovanja uprav pri ″izčrpavanju‶ družbe. Pri ″izstradanju‶ delničarjev z bilančno politiko družba dejansko ustvari dobiček oziroma ni oškodovana, le z bilančnimi operacijami s strani uprave je delničarjem odtegnjeno izplačilo dividend, medtem ko se v primeru izčrpavanja družbe dobiček družbe dejansko zmanjša (ne le bilančno) oziroma se družbo oškoduje.
Določba 264. člena ZGD-1 je del celotnega ZGD-1 in, ker dobesedna razlaga te določbe pripelje do povsem neskladnega in nelogičnega rezultata (npr. do možnosti, da bi morala domnevna povzročitelja škode škodo plačati ne samo zatrjevano oškodovanemu družbeniku, ampak še družbi, ki je primarni predmet varstva po ZGD-1), jo je vsekakor ne samo dopustno, ampak nujno treba dopolniti z ostalimi metodami razlage.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - domneva o umiku pravnega sredstva - pravno odločilna dejstva
V kolikor sodna taksa v roku in v skladu s plačilnim nalogom ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena.
KZ člen 173, 173/3. ZKP člen 35, 35/1, 92, 92/2, 92/2-2. URS člen 23, 23/1.
dvom glede nepristranskosti sodišča - predlog za prenos krajevne pristojnosti - predlog za izločitev sodnika - delegacija pristojnosti na drugo manj obremenjeno stvarno pristojno sodišče
Oddaljenost procesnih udeležencev do sodečega sodišča (in v tej zvezi povezanimi izdatki), sicer lahko predstavlja relevantno okoliščino, vendar pa mora sodišče pri presoji upoštevati tudi druge okoliščine, še zlasti obremenjenost posameznih sodišč. Prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, ki nadpovprečno obremenjeno z reševanjem zadev, bi namreč lahko vodilo v nesorazmerno podaljšanje postopka. Dejanske okoliščine, ki tak predlog utemeljujejo, se morajo konkretizirano nanašati na sodišče kot celoto in ne zgolj na posamezno sodnico tega sodišča ter biti takšne narave, da sodišče kot celoto postavljajo pod objektiven dvom glede nepristranskosti sojenja.
ZPrCP člen 107, 107/7, 107/8, 107/10, 107/12. ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8. Pravilnik o postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu (2006) člen 7. Zakon o splošnem upravnem postopku (1965) člen 80.
vožnja pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi - preverjanje psihofizičnega stanja udeležencev cestnega prometa - preverjanje psihofizičnega stanja - odreditev strokovnega pregleda - razlogi za sum - podpis zapisnika
Spisovno gradivo izkazuje, da sta bila v obravnavanem primeru očitno opravljena oba postopka, tako postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo sposobnost za vožnjo, kot tudi preizkus z napravo ali sredstvom za hitro ugotavljanje prisotnosti teh snovi v organizmu obdolženca (hitri test), vendar je prvostopenjsko sodišče dokazno oceno izpodbijane sodbe oprlo na dejstvo, da je bilo v postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu in njihovih presnovkov, ki zmanjšujejo sposobnost za vožnjo, ugotovljeno, da je bila obdolženčeva reakcija zenic upočasnjena, ter da je bil izgled oči pordel. Gre torej za tista znaka, ki sta bila ugotovljena v postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov, zaradi ugotovitve katerih je utemeljen zaključek, da je bil obdolženemu strokovni pregled odrejen zakonito.
ZPP člen 111, 111/4, 142, 142/4, 343, 343/1, 365, 365/1.
fikcija vročitve - zavrženje pritožbe - zamuda roka
Za pritožbeno rešitev zadeve je odločilno le dejstvo, da je bil pritožniku sklep z dne 21. 4. 2021 o zavrženju vloge, prejete 22. 1. 2021, vročen 7. 5. 2021 po pravilih o fikciji vročitve iz 4. odstavka 142. člena ZPP. Petnajst dnevni pritožbeni rok je začel teči 8. 5. 2021, potekel v soboto 22. 5. 2021, oz. v skladu s 4. odstavkom 111. člena ZPP s potekom prvega naslednjega delovnika, tj. v ponedeljek 24. 5. 2021. Da bi bila pritožba pravočasna, bi morala biti vložena najpozneje 24. 5. 2021, kot pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje.
Ker ni nobenega dvoma, da bila pritožba priporočena na pošto oddana šele 26. 5. 2021, je vložena prepozno. Z izpodbijanim sklepom jo je lahko sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 365. člena v zvezi s 1. odstavkom 343. člena ZPP le kot prepozno zavrglo.
sodna taksa za pritožbo - predlog za oprostitev plačila sodne takse - prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi
Če dolžnik ni zmogel plačati sodne takse za pritožbo po plačilnem nalogu, je imel na voljo v zakonu delno oprostitev ali odlog oziroma obročno plačilo sodne takse. Predlog za oprostitev ali odlog plačila sodne takse je celo podal, vendar prepozno in sodišče prve stopnje ga je zavrglo.
sodna poravnava - starševska skrb - stiki otroka - nova odločitev o dodelitvi otroka, preživnini in stikih - spremenjene razmere - otrokova želja - varstvo koristi otroka
Korist otroka in njegova želja nista sopomenki. Korist otroka je pravni pojem, ki ga je treba v vsakem konkretnem primeru napolniti z vsebino, ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera. Korist otroka ne zajema le koristi do njegovega 18. leta starosti (kratkoročna korist), ampak tudi korist, ki se bo pokazala v odrasli dobi (dolgoročna korist). Treba si je prizadevati za zdrav in celosten razvoj otroka, to je razvoj v samostojno odraslo osebo. Sodišče lahko zato ob tehtnih razlogih odloči tudi drugače, kot si želi otrok.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00048642
ZNP-1 člen 89. DZ člen 122, 122/1.
ugotavljanje očetovstva - pravočasnost vložitve predloga - dokaz z analizo DNK - izvedba dokaza z odvzemom vzorcev za dnk analizo - dolžnost sodelovanja stranke - denarna kazen - prostovoljna izpolnitev obveznosti - dokazovanje - dolžnost sodišča, da izvede predlagane dokaze - zavrnitev dokaznih predlogov
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da predlagatelj nima pravnega interesa za predlog, v katerem predlaga, da se ugotovi, da je drugi nasprotni udeleženec njegov oče, ker je predlagatelj star več kot štirideset let z lastnim družinskim življenjem. Predlagateljeva pravica do ugotavljanja očetovstva je omejena le s subjektivnim rokom, enako pa velja tudi za izpodbijanje očetovstva.
Ker je drugi nasprotni udeleženec dolžnostno ravnanje iz sklepa prostovoljno izpolnil, niso več izpolnjene predpostavke za denarno kaznovanje, zato se pritožbeno sodišče podrobneje ne opredeljuje glede vsebinskih razlogov iz pritožbe, s katerimi drugi nasprotni udeleženec izpodbija zakonitost sklepa, s tem, ko navaja, da sodišče prve stopnje ni izvedlo vseh predlaganih dokazov, s katerimi je drugi nasprotni udeleženec dokazoval, da je predlagatelj vložil predlog prepozno.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.. ZPIZ-2 člen 53, 53/1, 53/1-1, 53/3.. ZDSS-1 člen 81.
pravica do vdovske pokojnine - zavrženje zahteve - nespremenjeno dejansko stanje in pravna podlaga
Pravna podlaga za razsojo zadeve je v okoliščinah konkretnega primera podana v 4. točki 1. odstavka 129. člena ZUP, po kateri organ preizkusi zadevo in jo s sklepom zavrže med drugim tudi v primeru, če je bila izdana pravnomočna zavrnilna odločba, pa se dejansko stanje in pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenila.
Prav takšno procesno dejansko stanje je podano tudi v predmetni zadevi. Prvostopenjsko sodišče povsem pravilno zaključuje, da se 53. člen ZPIZ-2 ter Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino (Sporazum), veljavna v času izdaje odločbe 15. 4. 2014, nista spremenila.
nalog za plačilo sodne takse - prepozno plačilo sodne takse - ugovor zoper sklep o izvršbi - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi
Dolžnik ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da mu je bil plačilni nalog vročen in da je rok za plačilo sodne takse iztekel 28. 6. 2021. Pritožbi prilaga potrdilo o plačilu sodne takse 5. 7. 2021, kar je bilo prepozno, saj je takrat že nastopila fikcija umika ugovora zaradi neplačila sodne takse.
sorazmerni del starostne pokojnine - zavarovalna doba s povečanjem - dokazno breme
Zaradi načela povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, bi morala tožeča stranka podati konkretne in popolne trditve, da je v celotnem obdobju opravljanja dela v Sloveniji opravljala delo na delovnih mestih, kjer se zavarovalna doba šteje s povečanjem po stopnji 12/15 in v tej smeri podati tudi substancirane dokazne predloge. Predložitev izpiska kopije iz delovne knjižice ne zadošča, saj kot je pravilno izpostavilo sodišče v 11. točki obrazložitve, predloženi dokaz dokazuje le obdobje opravljanja dela v Sloveniji, ne pa tudi, na katerih delovnih mestih je tožeča stranka delala, kar je edino pravno relevantno za ugotovitev ali se zavarovalna doba za opravljanje del šteje s povečanjem oziroma po kakšni stopnji povečanja.
Ker tožeča stranka ni zmogla svojega dokaznega bremena, je sodišče pravilno odločilo, da je tožeča stranka opravljala dela na delovnem mestu, kjer se zavarovalna doba šteje s povečanjem samo v zg. citiranih obdobjih, ki jih je kot take pravilno opredelila že tožena stranka v predsodnem postopku. Sodišče je namreč moralo odločiti na podlagi navedb in dokazov, ki jih je imelo na razpolago, saj je celotno tožnikovo zatrjevanje ostalo le na stopnji pavšalnih zatrjevanj.
pravica do starostne pokojnine - pokojninska doba - neizpolnjevanje pogojev
ZPIZ-2 v prvem odstavku 27. člena določa, da zavarovanec (moški in ženska) pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 65 let, če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe.
Tožnica je sicer dopolnila starost 65 let, ni pa dopolnila drugega pogoja, to pa je 15 let zavarovalne dobe. Iz dokumentacije v spisu namreč izhaja, da je tožnica v Sloveniji dopolnila zgolj 9 let 9 mesecev in 6 dni pokojninske dobe. Ker tožnica ne izpolnjuje zakonsko določenih pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine, je bil njen zahtevek utemeljeno zavrnjen.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - manija - manična depresija - zmožnost presoje realnosti - ogrožanje življenja in zdravja - opustitev zdravljenja - sprejem na zdravljenje brez privolitve - nujni primeri
Ogrožanja zaenkrat ni mogoče odpraviti na kak drug način izven oddelka pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, saj udeleženka pri njih ne bi bila sposobna sodelovati. Zaenkrat je do svojega bolezenskega stanja povsem nekritična in bi zdravljenje takoj opustila.
delni umik tožbe - odločitev o pravdnih stroških ob umiku tožbe - sosporništvo na pasivni strani - kriterij uspeha stranke - krivdni stroški - navedba vrednosti spornega predmeta - nediferencirana vrednost spornega predmeta - odmera pravdnih stroškov - odvetniški stroški - odvetniška tarifa - višina stroškov postopka - potrebni pravdni stroški - povišanje nagrade za zastopanje več strank
Skladno s 158. členom ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
Tožnik, ki umakne tožbo, mora nasprotni stranki povrniti njene pravdne stroške, pri čemer razlog, zaradi katerega se je odločil za umik (razen, ko gre za izpolnitev zahtevka), ni pomemben. Tudi ni pravno relevantno, ali je bil tožbeni zahtevek utemeljen ali ne.
V razmerju med tožnico ter drugo, tretje in četrto toženo stranko je prišlo do zaključka postopka na podlagi delnega umika tožbe, zato pravilo o načelu uspeha glede povrnitve stroškov postopka ni uporabljivo. Irelevantna pa je presoja dolžnosti povrnitve stroškov postopka po načelu uspeha, v kolikor tožnica tožbe ne bi delno umaknila.
Kriterij krivde je korektiv temeljnega pravila o povrnitvi pravdnih stroškov po uspehu. Pojem krivde iz prvega odstavka 156. člena ZPP zajema dejanja, katerih namen je zavlačevanje postopka. Potrebno je upoštevati, da je načelo krivde dopolnilni, ne pa temeljni kriterij za povračilo stroškov. Neutemeljeno upiranje tožbenemu zahtevku tako npr. samo po sebi še ni zakrivljeno ravnanje, zaradi katerega bi morala tožena stranka tožeči stranki povrniti stroške po krivdnem načelu. Zgolj neurejeno lastniško razmerje med toženci, ki ima za posledico nujno sosporništvo na pasivni strani, samo po sebi tudi po oceni pritožbenega sodišča še ne pomeni zakrivljenega ravnanja, zaradi katerega bi bilo moč govoriti o krivdno povzročenih stroških s strani drugo in tretje tožene stranke.
Če imajo zahtevki v tožbi različno podlago, ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, mora tožnik v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP navesti vrednost spornega predmeta za vsak zahtevek posebej in za vsakega toženca posebej. V primeru, da tožnik v takšni situaciji navede le eno vrednost spornega predmeta, gre za tako imenovano nediferencirano vrednost spornega predmeta. Obveznost diferenciranosti vrednosti spornega predmeta je bila na tožničini strani.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - ogroženost otroka
Sodišče je glede spremembe četrtkovih popoldanskih stikov ugotovilo, da bo deklici v korist teden dni brezskrbnega oddiha, kar dejansko drži, vendar pa nasprotna udeleženka utemeljeno opozarja, da takšna ugotovitev za izdajo začasne odredbe ne zadošča. Ne zadošča torej, da je odločitev otroku v korist, ampak mora biti izkazana njegova ogroženost.
Nasprotna udeleženka utemeljeno navaja, da namen začasnih odredb ni, da se z njimi kontinuirano, večkrat med postopkom, nenehno ureja stike med otroki in starši glede na sprotne želje in spreminjajoče se razmere. Z verjetnostjo mora biti izkazana ogroženost otroka.
Ko organizacija za plačilni promet prejme sklep o izvršbi, mora blokirati sredstva v višini obveznosti iz sklepa o izvršbi.
Blokada sredstev pri organizaciji za plačilni promet še ne pomeni poplačila upnikove terjatve. Šele po pravnomočnost sklepa o izvršbi se namreč ta znesek izplača upniku.
začasna nezmožnost za delo - dokončnost in pravnomočnost odločbe - zavrženje tožbe - sprememba sodbe
Kot pravilno poudarja pritožba je bilo o začasni nezmožnosti za delo za obdobje od 18. 2. 2020 do 6. 3. 2020 odločeno z odločbo imenovanega zdravnika št. ... z dne 27. 2. 2020, potrjeno z dokončno odločbo zdravstvene komisije št. ... z dne 16. 4. 2020. Zoper navedeni odločbi z dne 27. 2. 2020 in z dne 16. 4. 2020 tožnik ni vložil tožbe tako, da sta odločbi postali dokončni in pravnomočni. To pomeni, da je o začasni nezmožnosti za delo za obdobje od 18. 2. 2020 do 6. 3. 2020 v predsodnem postopku že odločeno s pravnomočno odločbo. Že iz tega razloga vsebinsko sojenje za to obdobje, to je za čas od 18. 2. 2020 do 6. 3. 2020 o izpodbojni tožbi ni dopustno, ne glede na to, da je bilo v tem postopku ugotovljeno, da je bil tožnik od 27. 10. 2019 dalje začasno popolnoma nezmožen opravljati svoje delo kmetovalca zaradi poškodbe pri delu.
izvršba na nepremičnino - vknjižba lastninske pravice na nepremičnini na dolžnika - zapuščinski postopek - prekinitev izvršilnega postopka - listina primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice
V pravdni zadevi zakoniti dediči tožijo dolžnico (kot oporočno dedinjo) na razveljavitev oporoke in uveljavljajo, da ta ni veljavna. V navedeni pravdni zadevi, v kateri upnik niti ni udeležen kot stranka, se torej ne zahteva vpis lastninske pravice na dolžnico. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, s tožbo po petem odstavku 168. člena ZIZ upnik vpisa lastninske pravice na dolžnico na podlagi oporoke niti ne more zahtevati. Zaključek sodišča prve stopnje, da je dejansko stanje v tej zadevi drugačno od tistega, ki ga predvideva določilo petega odstavka 168. člena ZIZ, je zato pravilno.