tedenski počitek - misija - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka - vojska
Pritožbene navedbe o tem, da so bili sestanki, ki se jih je moral udeleževati tožnik, vedno vsebinske narave, kar naj bi se skladno s sodno prakso štelo kot delo, niso bistvene. Kot že obrazloženo, je toženka dokazala, da je tožniku na predmetni misiji zagotovila trideset dni tedenskega počitka. To potrjujejo izpoved priče A.A., evidence tedenskega počitka in dnevni razporedi dela. Iz izpovedbe priče A.A., ki ji je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo, izhaja, da, ko je imel tožnik prost dan, je bil prost vseh delovnih obveznosti, tudi na sestankih mu ni bilo potrebno prisostvovati. Ker se torej tožnik na proste dni ni rabil udeleževati sestankov, je za ta spor povsem nepomembno, kakšni so bili ti sestanki.
zahteva za sodno varstvo - nepopolna vloga - vsebinska pomanjkljivost - poziv na dopolnitev - stroški postopka - krivdni stroški - ustavitev postopka
Res je sicer, da ima prekrškovni organ glede na določbo četrtega odstavka 63. člena ZP-1 možnost v okviru odločanja o zahtevi za sodno varstvo dopolniti dokazni postopek in opraviti vsa dejanja, ki jih lahko opravi po 55. členu ZP-1, vendar je tako pozivanje k (vsebinski) dopolnitvi pritožbe (z dodatnimi navedbami ali predložitvijo dokazov) tudi po stališču Vrhovnega sodišča šteti kot dejanje, s katerim prekrškovni organ želi dopolniti dokazni postopek. Tudi pritožnik sam navaja, da je nameraval po dopolnitvi dokaznega postopka sam odločiti o zahtevi za sodno varstvo in ustaviti postopek zoper vlagatelja zahteve za sodno varstvo. Vendar če storilec v takem primeru zahteve za sodno varstvo ne dopolni, je prekrškovni organ ne more zavreči kot nepopolne, temveč jo mora v skladu s sedmim odstavkom 63. člena ZP-1 s spisom in morebitnimi dodatnimi dokazi posredovati v odločitev pristojnemu sodišču.
Pri odločanju o tem, kdo krije stroške postopka, primarno potrebno upoštevati določbo 144. člena ZP-1, ki temelji na načelu, da stroške postopka krije tisti, ki je povzročil potrebo po njihovem nastanku. Če se ugotovi, da je storilec storil prekršek, da je zanj odgovoren in se mu zato izreče sankcija, je stroške postopka dolžan plačati storilec, saj je v prvi vrsti storilec tisti, ki je s samo storitvijo prekrška povzročil potrebo po postopku in nastanku stroškov postopka. V kolikor se ugotovi, da storilec prekrška ni storil oz. se postopek o prekršku ustavi, se šteje, da je postopek bil uveden neutemeljeno in je stroške postopka dolžna kriti država oz. proračun, kot izhaja iz četrtega odstavka 144. člena ZP-1.
Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7.
nadomestilo za neizrabljen letni dopust - razporejanje delovnega časa
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitev, da je bil tožnik v letu 2018 samostojen pri razporejanju svojega delovnega časa in da je bil odgovoren za organizacijo delovnega procesa pri toženi stranki, med drugim tudi na način, da bi lahko sam izrabil pripadajoče dni letnega dopusta, pravilno presodilo, da do nadomestila za neizrabljen letni dopust ni upravičen, četudi ga na dolžnost izrabe ni nihče posebej opozoril.
Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da je tožena stranka s predlogi o poizvedbah o tem, katera vozila naj bi tožnik v času trajanja zakonske zveze dejansko kupil in nato prodal, skušala ugotavljati dejstva (ne pa jih dokazovati), zato je tak predlog utemeljeno zavrnilo, s čimer ni kršilo določil 227. in 228. člena ZPP.
vzpostavitev prejšnjega stanja - odstranitveni zahtevek - plačilo uporabnine - izračun prikrajšanja - dokaz z zaslišanjem prič - zavrnitev dokaznih predlogov - izvedenec geodetske stroke - nepotreben dokaz z izvedencem - meteorne vode - zamakanje - dokazna ocena
Po drugem odstavku 287. člena ZPP lahko sodišče zavrne predlagan dokaz za katerega meni, da ni pomemben za odločbo, vendar mora pri tem ravnati tako, da ne poseže v strankino pravico do izjave. Sodišču pa ni treba izvajati dokazov, ki so nepotrebni, ker je dejstvo že dokazano; nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, ni pravno odločilno, ali gre za dokaz, ki je popolnoma neprimeren za ugotovitev dejanskega stanja. Sodišče tudi ni dolžno izvajati dokazov za ugotavljanje že dokazanih dejstev.
Če stranka z neprimernim dokazom (po oceni pritožbenega sodišča bi stranka s pooblaščencem, ki je odvetnik, morala in mogla vedeti, da se višina parcele ugotavlja z izvedencem geodetske in ne gradbene stroke) dokazuje neko dejstvo, ji to ne more (sme) omogočiti navajanja novih dokazov mimo pravil prekluzije.
Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2012) člen 5, 5/1.. ZDR-1 člen 130, 130/1.. ZPP člen 337, 337/1.
potni stroški - razdalja med krajem bivanja in delovnim mestom
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela. Toženko je v vtoževanem obdobju zavezoval Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji, ki je v prvem odstavku 5. člena določal, da povračilo stroškov prevoza na delo in z dela pripada javnemu uslužbencu glede na razdaljo od kraja bivališča do delovnega mesta, če ta razdalja znaša več kot dva kilometra. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da toženka ni ravnala prav, ko je pri izračunu razdalje med tožničinim bivališčem in tožničinim delovnim mestom upoštevala tudi pot v odseku 340 metrov, ki poteka po makadamski poti A., ki ni redno vzdrževana in prehodna skozi celotno leto.
Na toženki je breme dokazovanja, da ji tožba ni bila vročena v odgovor 4. 6. 2020, kot izhaja iz vročilnice. Trdi, da ji je bila tožba vročena šele 9. 6. 2020 – v posledici pomotnega sprejema pošiljke s strani administracije druge pravne osebe 4. 6. 2020, vendar pa iz pritožbenih trditev ne izhaja niti to, v čem naj bi bilo nepravilno ravnanje vročevalca, komu točno bi moralo biti pisanje vročeno, komu je bilo vročeno in v kakšnih okoliščinah. Tudi je toženka šele v pritožbi z dne 27. 8. 2020 zoper zamudno sodbo, ne npr. že ob vložitvi odgovora na tožbo 24. 6. 2020, kar bi imelo večjo težo, podala navedbe o napačnem vročanju tožbe v odgovor. Bolj kot skopa izjava direktorja druge pravne osebe (šele) z dne 4. 8. 2020 (da je njihova administracija po pomoti sprejela pošto, ki je v lasti podjetja B. d.o.o., ki je registrirano na istem naslovu, in jo po petih dneh predala lastniku omenjenega podjetja), bi bila za dokazovanje napačne vročitve primernejša izjava konkretne, poimensko določene administratorke z dne 4. 6. 2020 ali 9. 6. 2020 oziroma iz aktualnega časa napačnega vročanja, v kateri bi bilo natančno opisano zakaj je prišlo do pomotnega sprejema pošte, kako je potekala sporna vročitev, v čem naj bi bila napaka vročevalca, zakaj je prišlo do 5-dnevnega zamika predaje pošte toženki ipd. Zgolj z navedeno izjavo direktorja in s predlogom njegovega zaslišanja za potrjevanje navedb toženke o napačni vročitvi, ki so že same po sebi preskromne, da bi toženka lahko ovrgla dokazno moč vročilnice, pritožba ni uspela izpodbiti ugotovitve sodišča prve stopnje o tem, da je bila toženki tožba 4. 6. 2020 pravilno vročena v odgovor.
nedovoljen pritožbeni razlog - dejansko stanje - priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških
Sklepa o priznanju in izvršitvi odločbe o prekršku pristojnega organa države izdaje ni mogoče uspešno izpodbijati z zatrjevanjem, da storilec prekrška ni storil.
ZKP člen 39, 39/2, 39/2-3, 450a, 450a/4, 450a/5, 450č.
sporazum o priznanju krivde - zavrnitev sporazuma o priznanju krivde - nezakonit dokaz - izločitveni razlog - privilegij zoper samoobtožbo
Sporazum ni nedovoljen in ni nezakonit dokaz, ki bi ga bilo treba izločiti iz spisa. Ker ga sodišče ni sprejelo, ga ne zavezuje. Zatrjevanje vpliva sporazuma na odločanje sodišča ne more biti odločilno, ker je potrebno upoštevati, da je nosilec sodne funkcije profesionalni (poklicni) sodnik od katerega je zato mogoče pričakovati, da bo v zadevi odločal nepristransko, objektivno ter zakonito. Ekskluzijska sankcija iz petega odstavka 450.a člena ZKP za sporazum v navedeni procesni situaciji ne velja.
Za izračun zneska, ki mora dolžniku ostati v izvršbi, je potrebno poznati višino minimalne plače, saj ZIZ izračun veže nanjo, in sicer se znesek omejitve izračuna iz bruto minimalne plače, brez zmanjšanja za prispevke in davke. Tak način izračuna namreč pomeni, da je varovani znesek za vse dolžnike enak in je odvisen le od bruto minimalne plače, kot je določena v Zakonu o minimalni plači.
Zmotno pa je stališče sodišča prve stopnje, da se pri ugotavljanju višine rubljivih prejemkov izhaja iz bruto zneskov prejemkov delavca. Znesek, ki mora dolžniku ostati, predstavlja finančni minimum, ki še omogoča preživetje, zato se obračuna od neto (in ne bruto) dolžnikovih prejemkov.
Glede na določbo 134. člena ZIZ sodišče v izvršilnem postopku naloži delodajalcu le plačilo vseh neupravičeno neodtegnjenih, neprenešenih in neizplačanih zneskov po sklepu o izvršbi, ne pa tudi plačilo škode, ki je upniku nastala zaradi nezakonitega ravnanja delodajalca pri (ne)izvrševanju sklepa o izvršbi. Upnik je sicer upravičen tudi do povrnitve navedene škode (četrti odstavek 134. člena ZIZ), vendar pa (enako kot v primeru nasprotne izvršbe) povračila te škode ne more uspešno uveljavljati v izvršilnem postopku. Ker zakonske zamudne obresti od izterjevane glavnice predstavljajo škodo zaradi pritožnikove zamude, da pravilno izvrši sklep o izvršbi, dolžniku v sklepu, izdanem po 134. členu ZIZ, ni mogoče naložiti v plačilo teh zakonskih zamudnih obresti.
ZUPUDPP člen 55, 56, 69, 69/3. Uredba o državnem prostorskem načrtu za cesto G2-108 Hrastnik-Zidani Most in deviacijo ceste G1-5 Rimske Toplice-Zidani Most-Radeče (2012) člen 42. ZNP člen 37. ZNP-1 člen 216, 216/1.
nepravdni postopek - odškodninski zahtevek - razlastitev nepremičnine - denarna odškodnina za razlaščeno nepremičnino - izguba prihodka - določitev tržne vrednosti razlaščene nepremičnine - postavitev sodnega izvedenca - ocena vrednosti nepremičnine - gradnja novega objekta - višina izgubljenega zaslužka - dokazno breme glede škode - redno vzdrževanje stvari - stroški vzdrževanja
Odškodnina za razlaščeni nepremičnini se določi na podlagi ZUPUDPP. Določbe tega zakona so za obravnavano situacijo nadomestile splošna pravila o načinu določitve odškodnine, vsebovana v ZUreP-1 (tretji odstavek 69. člena ZUPUDPP). Po 55. členu navedenega zakona cenilec pri ocenjevanju vrednosti upošteva podatke o nepremičninah in o njihovi posplošeni tržni vrednosti, ki se v skladu s predpisi o evidentiranju nepremičnin in predpisi o množičnem vrednotenju nepremičnin vodijo v javnih evidencah, in druge podatke, ki jih pridobi od lastnikov nepremičnin oziroma nosilcev pravic na njih, metodologije ocenjevanja vrednosti in mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti.
Po 56. členu ZUPUDPP nadomestilo za škodo obsega med drugim zmanjšanje prihodkov iz naslova poslovanja poslovnega subjekta na nepremičnini ter nadomestilo za drugo škodo, ki je povezana s poslovanjem poslovnega subjekta.
Ker po 42. členu Uredbe na objektih, ki bodo predmet razlastitve, niso dopustni posegi, ki bi poslabšali pogoje za izvedbo razlastitve, oddajanje v najem pa je po svojem učinku podobno izboljšavam, ki jih Uredba izrecno prepoveduje, je zahteva za povrnitev izgubljenega dobička zaradi nemožnosti oddajanja v najem v naslednjih treh letih, neutemeljen.
stroški postopka - zahteva stranke za povrnitev stroškov - stroški, ki jih povzroči izvedenec - preložitev naroka na predlog izvedenca - COVID-19 - bolezen
Izvedenec je 13. 1. 2021 zbolel za COVID-19, zdravstvene težave je imel tudi potem, ko je bolezen prebolel, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da iz teh razlogov izvedencu ni mogoče očitati, da dopolnitve izvedenskega mnenja ni izdelal do 15. 2. 2021, kot mu je to odredilo sodišče prve stopnje z odredbo z dne 24. 12. 2020 oziroma do naroka, ki je bil razpisan 23. 3. 2021.
pravica do vpogleda v spis - zavrnitev zahteve za vpogled v spis - omejitev vpogleda v odločbo o namestitvi - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - začasna ukinitev stikov
Za začasno nerazkritje podatka o kraju namestitve otrok je zadostovala ocena, da ni mogoče izključiti, da mati ne bi iskala stika z njimi ali jih celo odpeljala s seboj. Ni bilo treba, da bi bila ta nevarnost dokazana. Neugodnosti, ki jih nepoznavanje kraja nahajanja njenih otrok povzroča materi, ne morejo pretehtati koristi otrok.
spor majhne vrednosti - neizvedba naroka - načelo kontradiktornosti - naročniško razmerje za telefon - predčasna odpoved naročniškega razmerja - pogojni popusti za zvestobo - vračilo koristi
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila sklenjena pogodba za vzpostavitev naročniškega razmerja za opravljanje telefonskih storitev med pravdnima strankama, toženec pa jo je pred dogovorjenimi 24-imi meseci predčasno odpovedal, mora plačati neplačane zneske in vrniti ustrezni del popustov, ki jih je prejel od tožeče stranke. Ker ni predlagal oprave naroka, je sodišče ob zgolj pavšalnem prerekanju predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo (454. člen ZPP).
rok za plačilo sodne takse - procesni rok - pravočasnost plačila sodne takse - enotna sodna praksa
Sodna praksa glede vprašanja, ali je rok za plačilo takse procesni ali materialni rok, v preteklosti ni bila usklajena, a jo je VS RS z odločbo I Up 152/2014 z dne 2. 2. 2015 poenotilo.
sodni cenilec - stroški in nagrada izvedenca - stroški in nagrada sodnega cenilca - odmera nagrade in stroškov cenilcu - cenitev zapustnikovega premoženja - cenitev vrednosti nepremičnine - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - pravica do nagrade izvedenca
Pritožbene navedbe o nestrokovno izdelanih cenitvah pomenijo vsebinsko nestrinjanje z izvedeniškima mnenjema, presoja tega očitka pa ni predmet sklepa o odmeri nagrade izvedencu. Na podlagi 249. člena ZPP je namreč izvedenec upravičen do nagrade za opravljeno izvedeniško delo, tudi če sodišče njegovemu mnenju pri svoji odločitvi ne bi sledilo.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - pogoji za izdajo začasne odredbe - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - konkretna nevarnost - razpolaganje s premoženjem družbe - primerljiva zadeva iz sodne prakse
Določene stične točke s konkretno zadevo je moč najti v sklepu I Cp 444/2019, vendar se bistvene lastnosti iz tega sklepa, ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera, ki so bile vrednostno merilo za sklepanje o obstoju subjektivne nevarnosti, ne ujemajo, zato primera nista vrednostno istovetna. Ne gre torej za tipologično enaka primera, iz katerih bi izhajale enake posledice. V zadevi, ki jo navaja pritožba, je tožnik v predlogu za izdajo začasne odredbe zatrjeval, da je subjektivna nevarnost izkazana že s tem, ker je toženec naklepno kršil predkupno pravico, v obravnavanem primeru pa je prvo toženec že nedovoljeno razpolagal s premoženjem družbe, ker je na ta način želel preprečiti, da bi tožnica uveljavila svojo terjatev. Podobnost enakega postopanja prvo toženca z nepremičninami, ki so predmet sodnega varstva z začasno odredbo, ne zahteva pretiranega analognega sklepanja, da se ugotovi obstoj subjektivne nevarnosti glede nepremičnin, ki so predmet zavarovanja. Z odločitvijo torej ni prišlo do odstopa sodne prakse, zato še vedno velja, da navedbe upnika, ki predlaga izdajo začasne odredbe, ki se nanašajo na presojo verjetnosti terjatve, same po sebi ne zadoščajo za ugotovitev konkretne nevarnosti.
ZIZ člen 30, 32, 32/1, 114. ZPIZ-2 člen 216, 216/4, 218, 221, 250, 264, 264/3, 310.
sredstva in predmeti izvršbe - privarčevana sredstva kolektivnega dodatnega zavarovanja za javne uslužbence - denarna terjatev - kolektivno zavarovanje - premije dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja - odkupna vrednost police - pokojnina
Dodatna pokojnina, ki se izplača članu pokojninskega sklada, je denarna terjatev (ob predpostavki, da so za izplačilo izpolnjeni zakonski pogoji določeni v ZPIZ-2). Enako pa velja tudi za pravico do izplačila odkupne vrednosti premoženja. V obeh primerih je dolžnik ob izpolnitvi določenih pogojev upravičen do denarnega izplačila. Temeljno materialno upravičenje torej, ki ga vključuje konkretna terjatev dolžnika, je upravičenje zahtevati izpolnitveno ravnanje, ki je plačilo določenega denarnega zneska (ali v obliki denarne rente ali predčasnega izplačila odkupne vrednosti). To pomeni, da je terjatev dolžnika iz naslova privarčevanih sredstev kolektivnega dodatnega zavarovanja za javne uslužbence denarna terjatev in ne kakšna druga premoženjska pravica.
Čeprav sodišče pravdnih strank ni soočilo, toženca s tem ni prikrajšalo za pravico do obravnavanja v postopku.
Ker je soočenje le metoda zasliševanja in ne dokazno sredstvo, ne gre za kršitev pravice do izvedbe predlaganega dokaza.
Če bi bili zatrjevani sočasni (ali naknadni) ustni dogovori med pravdnima strankama res takšni, kot poskuša prikazati toženec, bi morala biti njuna nadaljnja pisna komunikacija vsekakor drugačna, kot izhaja iz predloženih listin.
spor majhne vrednosti - odgovornost lastnika stanovanja - subsidiarna odgovornost lastnika za neplačane obveznosti najemnika
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitev, da tožnik ni zatrjeval in dokazal, da je za plačilo dobavljenih komunalnih dobrin in opravljenih komunalnih storitev v iztoževanem obdobju, ko je nepremičnino, katere solastnica je bila toženka, uporabljal najemnik, po dospelosti teh terjatev s pisno zahtevo z določitvijo roka za izpolnitev obveznosti pozval najemnika, materialnopravno pravilno zaključilo, da glede na določbo petega odstavka 24. člena SZ-1, ki določa lastnikovo subsidiarno obveznost za neporavnane obratovalne stroške najemnika, tožnikov zahtevek zoper toženko ni utemeljen, saj tožnik ni dokazal izpolnjenosti zakonskega pogoja iz prvega odstavka 1019. člena OZ, po izpolnitvi katerega bi šele lahko zahteval izpolnitev obveznosti od toženke kot subsidiarne zavezanke