regulacijska (ureditvena) začasna odredba - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - umik objave - umik vsebin s spletne strani - poseg v čast in dobro ime - novinarski prispevek - svoboda izražanja - relativno javna osebnost - nastanek težko nadomestljive škode
Tožnika, ki je bil do pred kratkim vodja sektorja kriminalistične policije pri Policijski upravi, sodi med t.i. relativno javne osebnosti. V zvezi s svojim poklicnim delom je zato moral pričakovati povečano zanimanje in kritično presojo javnosti (ter sprejeti manjše polje pričakovane zasebnosti).
Že zaradi antagonističnega razmerja med tožnikom in intervjuvancem (obsojencem na dolgo zaporno kazen zaradi sodelovanja v hudodelski združbi, ki se je med drugim ukvarjala s prodajo droge) je pričakovati, da bo javnost kritično presojala vsebino spornih izjav. Tudi iz tega razloga ne drži, da bi se ta medijska vsebina (zaradi trajajoče objave oziroma povečevanja števila ogledov) lahko ukoreninila in percipirala kot dejstvo.
Sprejemljiv je zaključek, da tožniku ne grozi tako intenzivna škoda, ki je ugodilna sodba v rednem postopku ne bi mogla več odpraviti (težko nadomestljiva oziroma nenadomestljiva škoda).
določitev krajevne pristojnosti - formalni preizkus obtožnega akta - kraj storitve kaznivega dejanja
Določba 29. člena ZKP se za določitev krajevne pristojnosti po stalnem ali začasnem prebivališču obdolženca uporabi izjemoma, kadar krajevne pristojnosti ni mogoče določiti na podlagi splošnih pravil iz 26. člena ZKP. Gre za tako imenovano subsidiarno določitev krajevne pristojnosti, ki prihaja v poštev predvsem v fazi zgodnjega pregona kaznivih dejanj, ko je nujno potrebno, da sodišče opravi določeno procesno dejanje, natančni kraj storitve kaznivega dejanja pa glede na razpoložljive podatke sploh ni znan.
Ko predsednik senata ob formalnem preizkusu obtožnega akta ugotovi, da ta ni sestavljen po predpisih (269. člen ZKP), mora ravnati v skladu z drugim odstavkom 270. člena ZKP in obtožni akt vrniti tožilcu, naj ga v treh dneh popravi. V skladu z 2. točko prvega odstavka 269. člena ZKP je obvezna sestavina opisa kaznivega dejanja tudi kraj (in čas) storitve kaznivega dejanja in bi zato predsednica razpravljajočega senata v tem primeru, ko je ugotovila navedeno formalno pomanjkljivost zasebne tožbe, morala ravnati po drugem odstavku 270. člena ZKP, zlasti ker kraj storitve kaznivih dejanj izhaja iz nadaljnje obrazložitve zasebne tožbe.
prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije - trajanje prepovedi - omilitev sankcij
Prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije se izreče za dobo enega leta in sodišče ne more določiti krajšega ali daljšega trajanja te prepovedi.
zahteva za sodno varstvo - dejansko stanje - dovoljeni pritožbeni razlogi - nedostojno vedenje
Prekrškovni organ v pritožbenih navedbah vztraja pri tem, da sta v obravnavani zadevi bila izpolnjena oba pogoja za obstoj prekrška, s tem pa dejansko izpodbija oceno in sodišču očita, da je zmotno ugotovilo dejansko stanje, kar pa predstavlja nedovoljen pritožbeni razlog.
prisilna hospitalizacija - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju - ocena ogroženosti - dvom v dokazno oceno sodišča prve stopnje - pomanjkljiva obrazložitev - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - ogrožanje življenja s samomorom
Nezmožnost razlikovanja med bolezenskim doživljanjem in dejanskim dogajanjem sama po sebi ne zadostuje za sklep o neogibnosti zadržanja v bolnišnici. V sklepu je ugotovljeno, da je za umiritev bolezni potrebno jemanje ustrezne terapije. Pritožnik utemeljeno uveljavlja, da za utemeljenost zadržanja v bolnišnici manjkajo okoliščine, ki bi utemeljevale sklep, da tega ne bi bilo mogoče zagotoviti v domačem okolju.
ZSPJS člen 17a.. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 4, 4/2.
preizkus ocene dela - zamuda roka
Tožena stranka je tožnici 4. 2. 2019 vročila ocenjevalni list, v katerem je nadrejeni navedel, da tožnice za ocenjevalno obdobje (leto 2018) ni ocenil, in takšno odločitev utemeljil. Ob prejemu ocenjevalnega lista je tožnica podpisala izjavo o seznanitvi. Tožnica je zahtevo za oceno njene delovne uspešnosti za leto 2018 vložila 18. 3. 2019, kar je po poteku osemdnevnega roka iz prvega odstavka 17.a člena ZSPJS, zato je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je tožnica zahtevo vložila prepozno.
postopek osebnega stečaja - začetek postopka osebnega stečaja - pravne posledice začetka stečajnega postopka - sklep o izterjavi stalnih prejemkov - čas izdaje odločbe
Zmotno je stališče pritožnika, da bi sodišče sklep o izterjavi stalnih prejemkov smelo izdati šele po pravnomočnosti sklepa o začetku postopka osebnega stečaja. Pravne posledice začetka stečajnega postopka nastanejo z začetkom dneva, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00050384
ZPrCP člen 101, 101/10. ZP-1 člen 66, 66/2.
zahteva za sodno varstvo - dejansko stanje - dovoljeni pritožbeni razlogi - ustavitev vozila
Ker sodbe, s katero je bila zahteva za sodno varstvo zavrnjena, ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja1 (v kar spada tudi dokazna ocena), je pritožbeno sodišče na povzete ugotovitve sodišča prve stopnje vezano.
Do dejanskega odvzema zarubljenih stvari dne 30. 10. 2015 so bile slednje zgolj v hrambi pri dolžniku oziroma tožnici (67. člen Pravilnika), zato za odločitev v zadevi ni bistveno, da je zakoniti zastopnik dolžnika in tožnice izvršitelju dne 30. 10. 2015 pokazal (tedaj še nepravnomočno) sodbo na podlagi pripoznave Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. I Pg 711/2015 z dne 12. 10. 2015 in morebiti tudi Pogodbo o izročitvi stvarnega vložka z dne 11. 2. 2013 (kar je sicer med pravdnima strankama sporno), saj navedena sodba v času oprave rubeža še ni bila izdana oziroma navedena Pogodba o izročitvi stvarnega vložka izvršitelju ob opravi rubeža ni bila predložena.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/1, 34a, 34a/1. ZBPP člen 13, 13/2. ZSVarPre člen 8, 8/1. ZPP člen 2, 182, 182/3, 337, 337/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - fizična oseba - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - osnovni znesek minimalnega dohodka - kreditne obveznosti - pritožbene novote - predlog za obročno plačilo sodne takse - predlog za odlog plačila sodne takse - eventualna kumulacija zahtevkov - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za oprostitev plačila sodne takse ter ugodilo predlogu za obročno plačilo sodne takse. Tretji odstavek 182. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 določa, da lahko dva ali več tožbenih zahtevkov, ki so v medsebojni zvezi, tožeča stranka uveljavlja z eno tožbo tudi tako, da naj sodišče ugodi naslednjemu zahtevku, če spozna, da tisti zahtevek, ki ga uveljavlja pred njim, ni utemeljen. Ker je sodišče prve stopnje zavrnilo primarni predlog, bi moralo najprej odločiti o utemeljenosti prvega podrednega predloga. O drugem podrednem predlogu bi lahko odločalo le v primeru, če bi presodilo, da prvi podredni predlog ni utemeljen.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - obvezno zastopanje po odvetniku - stroški postopka - stroški in nagrada odvetnika - postavitev odvetnika po uradni dolžnosti - odvetnik postavljen po uradni dolžnosti - zastopanje po uradni dolžnosti - pooblastilo za zastopanje - odvetniška tarifa
Ker pritožnik na naroku odločitvi sodišča, s katero je bil določen za postavljenega odvetnika, ni nasprotoval, tej odločitvi pa ne nasprotuje niti v pritožbi, je odločitev sodišča prve stopnje glede višine nagrade pravilna. Kot postavljeni odvetnik je na podlagi zgoraj povzetega petega odstavka 17. člena ZOdv upravičen le do polovice zneska, ki bi mu sicer pripadal po Odvetniški tarifi.
Prvo sodišče je temeljito analiziralo obsojenčevo premoženjsko stanje, kar je povzeto v točki 6) izpodbijanega sklepa in glede na obsojenčeve dohodke in dohodke njegove izvenzakonske partnerke ugotovilo, da v času podaje predloga za oprostitev plačila stroškov postopka obsojenec izkazuje celo boljše premoženjske razmere v primerjavi s tistimi, ki so bile ugotovljene ob izreku obsodilne sodbe v letu 2016, na podlagi česar je zaključilo, da obsojenčeve premoženjske razmere niso take, da bi plačilo stroškov kazenskega postopka, kot tudi sodne takse, kar mu je bilo naloženo z obema pozivoma in s plačilnim nalogom, ogrozilo njegovo vzdrževanje in vzdrževanje njegove zunajzakonske partnerke. Zato je njegov predlog za oprostitev plačila sodnih taks in stroškov postopka zavrnilo.
ZP-1 člen 22, 22/3, 67, 67/1. ZST-1 člen 34, 34/3.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - sklep o popravi - popravni sklep - dopolnilni sklep - vrnitev v prejšnje stanje - odmera sodne takse
Predlogu za vrnitev v prejšnje stanje je mogoče ugoditi le, če predlagatelj iz opravičenih razlogov zamudi rok za vložitev pritožbe oziroma napovedi pritožbe, rok za vložitev pritožbe pa lahko začne teči šele, če je izkazana pravilna vročitev sodne odločbe.
V postopkih o prekrških sodišče ne odmerja sodne takse s plačilnim nalogom iz prvega odstavka 34. člena ZST-1, temveč se taksa odmeri z odločbo, s katero se odloči v postopku, za katerega se odmerja sodna taksa.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00049126
ZPrCP člen 8, 8/2.
odgovornost lastnika vozila - odgovorna oseba pravne osebe - razumen dvom
Vozilo je sicer res last pravne osebe, ki ima dva direktorja, vendar storilec svoje zahteve za sodno varstvo ni utemeljeval s sklicevanjem na to, da bi prekrškovni organ moral plačilni nalog izdati drugemu direktorju oziroma da je vozilo uporabljal kdo drug, pač pa je zatrjeval in dokazoval, da je vozilo v času storitve prekrška vozila njegova žena, tega pa ni uspel izkazati na tak način, da bi sodišče takim trditvam sledilo in podvomilo v pravilnost domneve iz 8. člena ZPrCP.
Na toženki je breme dokazovanja, da ji tožba ni bila vročena v odgovor 4. 6. 2020, kot izhaja iz vročilnice. Trdi, da ji je bila tožba vročena šele 9. 6. 2020 – v posledici pomotnega sprejema pošiljke s strani administracije druge pravne osebe 4. 6. 2020, vendar pa iz pritožbenih trditev ne izhaja niti to, v čem naj bi bilo nepravilno ravnanje vročevalca, komu točno bi moralo biti pisanje vročeno, komu je bilo vročeno in v kakšnih okoliščinah. Tudi je toženka šele v pritožbi z dne 27. 8. 2020 zoper zamudno sodbo, ne npr. že ob vložitvi odgovora na tožbo 24. 6. 2020, kar bi imelo večjo težo, podala navedbe o napačnem vročanju tožbe v odgovor. Bolj kot skopa izjava direktorja druge pravne osebe (šele) z dne 4. 8. 2020 (da je njihova administracija po pomoti sprejela pošto, ki je v lasti podjetja B. d.o.o., ki je registrirano na istem naslovu, in jo po petih dneh predala lastniku omenjenega podjetja), bi bila za dokazovanje napačne vročitve primernejša izjava konkretne, poimensko določene administratorke z dne 4. 6. 2020 ali 9. 6. 2020 oziroma iz aktualnega časa napačnega vročanja, v kateri bi bilo natančno opisano zakaj je prišlo do pomotnega sprejema pošte, kako je potekala sporna vročitev, v čem naj bi bila napaka vročevalca, zakaj je prišlo do 5-dnevnega zamika predaje pošte toženki ipd. Zgolj z navedeno izjavo direktorja in s predlogom njegovega zaslišanja za potrjevanje navedb toženke o napačni vročitvi, ki so že same po sebi preskromne, da bi toženka lahko ovrgla dokazno moč vročilnice, pritožba ni uspela izpodbiti ugotovitve sodišča prve stopnje o tem, da je bila toženki tožba 4. 6. 2020 pravilno vročena v odgovor.
Z določbo četrtega odstavka 202. d člena ZP-1 je zakonodajalec zasledoval namen preprečitve t.i. veriženja odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj je ocenil, da taki storilci (ki v obdobju manj kot dveh let po izteku preizkusne dobe po prejšnjem sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ponovno dosežejo 18 kazenskih točk) ne izkazujejo ustreznega odnosa do spoštovanja cestnoprometnih predpisov in jim ni več mogoče zaupati.
ZP-1 člen 49, 49/1. ZCes-1 člen 5, 5/6, 5/8, 106, 106/2, 121, 121/2.
parkiranje - hitri postopek o prekršku - prekrškovni organ - avtocesta - pristojnost
Za obravnavo prekrškov iz šestega odstavka 5. člena ZCes-1 na avtocestah in hitrih cestah sta pristojna tako tako policija kot tudi cestninski nadzorniki.
Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da je tožena stranka s predlogi o poizvedbah o tem, katera vozila naj bi tožnik v času trajanja zakonske zveze dejansko kupil in nato prodal, skušala ugotavljati dejstva (ne pa jih dokazovati), zato je tak predlog utemeljeno zavrnilo, s čimer ni kršilo določil 227. in 228. člena ZPP.
ZSPJS člen 22e.. Uredba o dopolnitvah Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (2008) člen 5, 5/1.. ZJU člen 24, 24/5.
plačilo delovne uspešnosti - povečan obseg dela - procesna predpostavka
Ključna procesna predpostavka je določena v petem odstavku 24. člena ZJU. Po tej določbi je zoper sklep o pravici oziroma obveznosti iz delovnega razmerja dovoljeno sodno varstvo pred delovnim sodiščem pod pogojem, da je javni uslužbenec izkoristil možnost pritožbe pri delodajalcu, ki pa v tožnikovem primeru, kot pravilno izpostavlja tožena stranka, ni izpolnjena. Zoper izdane sklepe o delu plače za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela se tožnik ni pritožil, čeprav ga je tožena stranka o tem poučila. Priznanje (večje) mesečne delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela bi moral tožnik najprej uveljavljati pri toženi stranki skladno s 24. členom ZJU, da bi lahko na tej podlagi temeljil denarni zahtevek. Ker tega ni storil, ni podlage za ugoditev tožbenemu zahtevku.
nedovoljen predlog - prepozen predlog - zavrženje predloga - cenzus - alternativna izvršitev denarne kazni z delom v splošno korist
Predloga za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist ni mogoče utemeljiti s sklicevanjem na to, da je bil prekršek zaradi katerega je bila storilcu izrečena globa, za katero prosi, da se mu jo nadomesti z delom v splošno korist, storjen pod vplivom "višje sile".