ZFPPIPP člen 48, 386, 386/1-2, 401, 401/1-1, 403, 403/1-2. ZPP člen 7, 13, 13/1, 212, 214, 214/2, 286. ZDR-1 člen 118, 200.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - načelo hitrosti stečajnega postopka - predhodno vprašanje - zavrnitev dokaznih predlogov - materialno procesno vodstvo
V obravnavani zadevi gre (za razliko od sodne prakse, navedene v pritožbi) za stečajno zadevo. 48. člen ZFPPIPP izrecno določa načelo hitrosti v postopkih zaradi insolventnosti. Že zakonska ureditev specialnega zakona, ki se nanaša na stečajne postopke, po presoji višjega sodišča v razmerju iz 286. člena ZPP tehtnico nagne na stran načela koncentracije in pospešitve postopka. Iz tega razloga sodišče ne sledi pritožbi, da bi moralo sodišče prve stopnje kljub naknadno predloženim dokaznim predlogom te upoštevati.
odmera pravdnih stroškov za izvedensko mnenje - dopolnilno izvedensko mnenje - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov
Vsebinsko nestrinjanje stranke z zaključki izvedenca oziroma strankino prepričanje, da naj bi bilo vztrajanje izvedenca pri podanem naziranju napačno, ne vpliva na pravico izvedenca do povračila stroškov in nagrade za opravila, potrebna za izdelavo mnenja.
Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2012) člen 5, 10.. ZDR-1 člen 170.
potni stroški - službena pot - izobraževanje - odsotnost z dela
Tožnica se v pritožbi neutemeljeno zavzema za to, da je šlo pri njeni udeležbi na predavanjih za službeno pot, kar bi pomenilo, da je upravičena do povračila višjih potnih stroškov v skladu z 10. členom Aneksa, ki določa kilometrino v višini 18 % cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov za prevoženi kilometer. S tem, ko se je udeležila izobraževanja, za katerega je bila med strankama sklenjena pogodba o izobraževanju, ni bila napotena na službeno pot, ampak je bila z dela odsotna, tožena stranka pa ji je plačevala nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela.
ZP-1 člen 22, 22/3, 67, 67/1. ZST-1 člen 34, 34/3.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - sklep o popravi - popravni sklep - dopolnilni sklep - vrnitev v prejšnje stanje - odmera sodne takse
Predlogu za vrnitev v prejšnje stanje je mogoče ugoditi le, če predlagatelj iz opravičenih razlogov zamudi rok za vložitev pritožbe oziroma napovedi pritožbe, rok za vložitev pritožbe pa lahko začne teči šele, če je izkazana pravilna vročitev sodne odločbe.
V postopkih o prekrških sodišče ne odmerja sodne takse s plačilnim nalogom iz prvega odstavka 34. člena ZST-1, temveč se taksa odmeri z odločbo, s katero se odloči v postopku, za katerega se odmerja sodna taksa.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00049126
ZPrCP člen 8, 8/2.
odgovornost lastnika vozila - odgovorna oseba pravne osebe - razumen dvom
Vozilo je sicer res last pravne osebe, ki ima dva direktorja, vendar storilec svoje zahteve za sodno varstvo ni utemeljeval s sklicevanjem na to, da bi prekrškovni organ moral plačilni nalog izdati drugemu direktorju oziroma da je vozilo uporabljal kdo drug, pač pa je zatrjeval in dokazoval, da je vozilo v času storitve prekrška vozila njegova žena, tega pa ni uspel izkazati na tak način, da bi sodišče takim trditvam sledilo in podvomilo v pravilnost domneve iz 8. člena ZPrCP.
zahteva za sodno varstvo - dejansko stanje - dovoljeni pritožbeni razlogi - nedostojno vedenje
Prekrškovni organ v pritožbenih navedbah vztraja pri tem, da sta v obravnavani zadevi bila izpolnjena oba pogoja za obstoj prekrška, s tem pa dejansko izpodbija oceno in sodišču očita, da je zmotno ugotovilo dejansko stanje, kar pa predstavlja nedovoljen pritožbeni razlog.
priposestovanje - lastninska pravica - priposestvovanje lastninske pravice - zakupna pogodba - dokazi in dokazna ocena - prodajna pogodba - sklenitev pogodbe - dobra vera - opravičljiva zmota - pravica do izjave
Priposestvovalec v opravičljivi zmoti glede svoje lastninske pravice mora utemeljeno misliti, da so se stekle vse predpostavke za pridobitev lastninske pravice. Toženec iz vsebine listine, ki predstavlja pogodbeno razmerje med pravdnima strankama, tudi po presoji pritožbenega sodišča ni mogel utemeljeno izvajati svoje dobre vere o tem, da je bil dogovor pravdnih strank usmerjen v pridobitev lastninske pravice.
določitev krajevne pristojnosti - formalni preizkus obtožnega akta - kraj storitve kaznivega dejanja
Določba 29. člena ZKP se za določitev krajevne pristojnosti po stalnem ali začasnem prebivališču obdolženca uporabi izjemoma, kadar krajevne pristojnosti ni mogoče določiti na podlagi splošnih pravil iz 26. člena ZKP. Gre za tako imenovano subsidiarno določitev krajevne pristojnosti, ki prihaja v poštev predvsem v fazi zgodnjega pregona kaznivih dejanj, ko je nujno potrebno, da sodišče opravi določeno procesno dejanje, natančni kraj storitve kaznivega dejanja pa glede na razpoložljive podatke sploh ni znan.
Ko predsednik senata ob formalnem preizkusu obtožnega akta ugotovi, da ta ni sestavljen po predpisih (269. člen ZKP), mora ravnati v skladu z drugim odstavkom 270. člena ZKP in obtožni akt vrniti tožilcu, naj ga v treh dneh popravi. V skladu z 2. točko prvega odstavka 269. člena ZKP je obvezna sestavina opisa kaznivega dejanja tudi kraj (in čas) storitve kaznivega dejanja in bi zato predsednica razpravljajočega senata v tem primeru, ko je ugotovila navedeno formalno pomanjkljivost zasebne tožbe, morala ravnati po drugem odstavku 270. člena ZKP, zlasti ker kraj storitve kaznivih dejanj izhaja iz nadaljnje obrazložitve zasebne tožbe.
ZP-1 člen 49, 49/1. ZCes-1 člen 5, 5/6, 5/8, 106, 106/2, 121, 121/2.
parkiranje - hitri postopek o prekršku - prekrškovni organ - pristojni prekrškovni organ - ustavitev in parkiranje
Za obravnavo prekrškov iz šestega odstavka 5. člena ZCes-1 na avtocestah in hitrih cestah sta pristojna tako tako policija kot tudi cestninski nadzorniki.
preslikava listin iz sodnega spisa - zavezanec za plačilo sodne takse - zagovornik po uradni dolžnosti - kaznivo dejanje mladoletnika
Višje sodišče pritrjuje stališču prvostopenjskega sodišča, da je v obravnavanem primeru, torej kot gre za plačilo sodne takse za preslikavo listin iz sodnega spisa po tarifni številki 10103 ZST-1, taksna zavezanka odvetnica ne pa mladoletnik. Po določbi prvega odstavka 3. člena ZST-1 mora po tem zakonu predpisane takse plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja, razen če ZST-1 ne določa drugače. V predmetnem primeru je odvetnica oziroma zagovornica mladoletnika predlagala opravo posameznega dejanja, t. j. preslikavo listin (vloga z dne 12. 10. 2020 na list. št 39) in zato je prvo sodišče 13. 10. 2020 njej izdalo Plačilni nalog za plačilo takse po tarifni številki 10103 v znesku 4,80 EUR.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/1, 34a, 34a/1. ZBPP člen 13, 13/2. ZSVarPre člen 8, 8/1. ZPP člen 2, 182, 182/3, 337, 337/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - fizična oseba - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - osnovni znesek minimalnega dohodka - kreditne obveznosti - pritožbene novote - predlog za obročno plačilo sodne takse - predlog za odlog plačila sodne takse - eventualna kumulacija zahtevkov - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za oprostitev plačila sodne takse ter ugodilo predlogu za obročno plačilo sodne takse. Tretji odstavek 182. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 določa, da lahko dva ali več tožbenih zahtevkov, ki so v medsebojni zvezi, tožeča stranka uveljavlja z eno tožbo tudi tako, da naj sodišče ugodi naslednjemu zahtevku, če spozna, da tisti zahtevek, ki ga uveljavlja pred njim, ni utemeljen. Ker je sodišče prve stopnje zavrnilo primarni predlog, bi moralo najprej odločiti o utemeljenosti prvega podrednega predloga. O drugem podrednem predlogu bi lahko odločalo le v primeru, če bi presodilo, da prvi podredni predlog ni utemeljen.
postopek osebnega stečaja - začetek postopka osebnega stečaja - pravne posledice začetka stečajnega postopka - sklep o izterjavi stalnih prejemkov - čas izdaje odločbe
Zmotno je stališče pritožnika, da bi sodišče sklep o izterjavi stalnih prejemkov smelo izdati šele po pravnomočnosti sklepa o začetku postopka osebnega stečaja. Pravne posledice začetka stečajnega postopka nastanejo z začetkom dneva, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka.
tedenski počitek - misija - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka - vojska
Pritožbene navedbe o tem, da so bili sestanki, ki se jih je moral udeleževati tožnik, vedno vsebinske narave, kar naj bi se skladno s sodno prakso štelo kot delo, niso bistvene. Kot že obrazloženo, je toženka dokazala, da je tožniku na predmetni misiji zagotovila trideset dni tedenskega počitka. To potrjujejo izpoved priče A.A., evidence tedenskega počitka in dnevni razporedi dela. Iz izpovedbe priče A.A., ki ji je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo, izhaja, da, ko je imel tožnik prost dan, je bil prost vseh delovnih obveznosti, tudi na sestankih mu ni bilo potrebno prisostvovati. Ker se torej tožnik na proste dni ni rabil udeleževati sestankov, je za ta spor povsem nepomembno, kakšni so bili ti sestanki.
zahteva za sodno varstvo - nepopolna vloga - vsebinska pomanjkljivost - poziv na dopolnitev - stroški postopka - krivdni stroški - ustavitev postopka
Res je sicer, da ima prekrškovni organ glede na določbo četrtega odstavka 63. člena ZP-1 možnost v okviru odločanja o zahtevi za sodno varstvo dopolniti dokazni postopek in opraviti vsa dejanja, ki jih lahko opravi po 55. členu ZP-1, vendar je tako pozivanje k (vsebinski) dopolnitvi pritožbe (z dodatnimi navedbami ali predložitvijo dokazov) tudi po stališču Vrhovnega sodišča šteti kot dejanje, s katerim prekrškovni organ želi dopolniti dokazni postopek. Tudi pritožnik sam navaja, da je nameraval po dopolnitvi dokaznega postopka sam odločiti o zahtevi za sodno varstvo in ustaviti postopek zoper vlagatelja zahteve za sodno varstvo. Vendar če storilec v takem primeru zahteve za sodno varstvo ne dopolni, je prekrškovni organ ne more zavreči kot nepopolne, temveč jo mora v skladu s sedmim odstavkom 63. člena ZP-1 s spisom in morebitnimi dodatnimi dokazi posredovati v odločitev pristojnemu sodišču.
Pri odločanju o tem, kdo krije stroške postopka, primarno potrebno upoštevati določbo 144. člena ZP-1, ki temelji na načelu, da stroške postopka krije tisti, ki je povzročil potrebo po njihovem nastanku. Če se ugotovi, da je storilec storil prekršek, da je zanj odgovoren in se mu zato izreče sankcija, je stroške postopka dolžan plačati storilec, saj je v prvi vrsti storilec tisti, ki je s samo storitvijo prekrška povzročil potrebo po postopku in nastanku stroškov postopka. V kolikor se ugotovi, da storilec prekrška ni storil oz. se postopek o prekršku ustavi, se šteje, da je postopek bil uveden neutemeljeno in je stroške postopka dolžna kriti država oz. proračun, kot izhaja iz četrtega odstavka 144. člena ZP-1.
Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7.
nadomestilo za neizrabljen letni dopust - razporejanje delovnega časa
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitev, da je bil tožnik v letu 2018 samostojen pri razporejanju svojega delovnega časa in da je bil odgovoren za organizacijo delovnega procesa pri toženi stranki, med drugim tudi na način, da bi lahko sam izrabil pripadajoče dni letnega dopusta, pravilno presodilo, da do nadomestila za neizrabljen letni dopust ni upravičen, četudi ga na dolžnost izrabe ni nihče posebej opozoril.
Sicer se je mogoče povsem strinjati z navedbami v pritožbi, da se po splošnem pravilu vselej uporabi tisti omejevalni ukrep, ki manj invazivno posega v pravice in svoboščine obdolženca, vendar tega sodišče prve stopnje ni spregledalo in je glede na vse ugotovljene okoliščine pravilno zaključilo, da z blažjim ukrepom kot je npr. hišni pripor, ne bi bilo mogoče doseči zasledovanega cilja, tj. preprečiti ponavljanje kaznivih dejanj.
nasilje v družini - psihično nasilje - pogoji za izrek ukrepa - načelo sorazmernosti - nedopusten poseg v zasebnost - pomanjkljiva trditvena in dokazna podlaga
V konkretnem primeru gre po oceni sodišča druge stopnje zgolj za enkratno dejanje kot ga navaja predlagateljica, torej eno SMS sporočilo, ki pa ga predlagateljica sodišču ni predložila, tudi iz odredbe PP R. ter sklepa Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu ne izhaja, da bi SMS bil predložen, s tem pa po oceni sodišča druge stopnje niso podane okoliščine, ki bi kazale na to, da so predlagatelji žrtve nasilnega dogodka ogroženi.
nedovoljen pritožbeni razlog - dejansko stanje - priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških
Sklepa o priznanju in izvršitvi odločbe o prekršku pristojnega organa države izdaje ni mogoče uspešno izpodbijati z zatrjevanjem, da storilec prekrška ni storil.
Pritožbeno sodišče se strinja z obrazložitvijo sodišča prve stopnje, da izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 27. 7. 2020, ni prepozna. ZDR-1 določa, da mora delodajalec izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v 6 mesecih od nastanka razloga (drugi odstavek 109. člena ZDR-1). Kdaj delodajalec ugotovi razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi predstavlja dejansko ugotovitev, vendar se v zvezi s tem ni mogoče izogniti in spregledati tudi pravne opredelitve posameznih razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca iz 110. člena ZDR-1, saj je tudi ta opredelitev lahko pomembna pri presoji o tem, kdaj je delodajalec takšen razlog ugotovil. Ugotovitev razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi predstavlja seznanitev z dejansko podlago, ki omogoča subsumcijo dejstev pod pravno normo - v tem primeru opredelitev razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Do dejanskega odvzema zarubljenih stvari dne 30. 10. 2015 so bile slednje zgolj v hrambi pri dolžniku oziroma tožnici (67. člen Pravilnika), zato za odločitev v zadevi ni bistveno, da je zakoniti zastopnik dolžnika in tožnice izvršitelju dne 30. 10. 2015 pokazal (tedaj še nepravnomočno) sodbo na podlagi pripoznave Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. I Pg 711/2015 z dne 12. 10. 2015 in morebiti tudi Pogodbo o izročitvi stvarnega vložka z dne 11. 2. 2013 (kar je sicer med pravdnima strankama sporno), saj navedena sodba v času oprave rubeža še ni bila izdana oziroma navedena Pogodba o izročitvi stvarnega vložka izvršitelju ob opravi rubeža ni bila predložena.