ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 263, 263/1, 343.. URS člen 14, 14/2, 22.
zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje navedeno pritožbo utemeljeno zavrglo. Podlago za tako odločitev je imelo v določbi 343. člena ZPP, kjer je določeno, da nedovoljeno pritožbo s sklepom zavrže predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka. Pritožba je nedovoljena iz razloga, ker zoper sklep sodišča druge stopnje stranka ne more vložiti pritožbe, temveč so dovoljena le še izredna pravna sredstva. Kot to izhaja iz prvega odstavka 263. člena ZPP je namreč le zoper sklep sodišča prve stopnje dovoljena pritožba, razen če bi bilo v tem zakonu izrecno določeno, da ni pritožbe. Upoštevaje navedeno torej zoper sklep pritožbenega sodišča pritožba ni dovoljena.
Pritožbeno izpodbijani sklep za pritožnico kot drugo toženko ne pomeni neugodne odločbe, saj se razrešitev do sedaj imenovanega začasnega zastopnika in imenovanje nove začasne zastopnice ne nanaša nanjo, ampak na prvega toženca. Pravni položaj druge tožene stranke se z odločbo pritožbenega sodišča ne more izboljšati, zato ji pravni red ne priznava pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper predmetno odločitev.
ZFPPIPP člen 14, 14/2-3, 235, 235/3, 239, 239/1-2.
postopek osebnega stečaja - začetek postopka osebnega stečaja - insolventnost dolžnika - domneva insolventnosti potrošnika - izpodbijanje domneve insolventnosti - nekonkretizirane navedbe
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik posplošeno trdi, da ima premoženje, ki mu omogoča poplačilo dolgov, ne pove pa, za kakšno premoženje gre. Navaja sicer, da je lastnik gradbene firme, ki je vedno poslovala pozitivno, pri tem pa ne pove niti, za katero firmo gre.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00049041
ZPP člen 111, 140, 142. ZD člen 163.
odmera sodne takse v zapuščinskem postopku - plačilni nalog za plačilo sodne takse - fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve - iztek roka - štetje roka za plačilo sodne takse - prepozen ugovor zoper plačilni nalog
Fikcija vročitve ne nastopi po izteku roka, štetega z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje, kot to zmotno meni pritožba. Za nastop fikcije je namreč odločilno, kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek petnajstdnevnega roka.
ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 56, 56/2, 56/3, 59, 59/1, 59/2. ZPP člen 8, 337, 337/1.
premoženjska razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze - delitev skupnega premoženja - prispevek k pridobitvi skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - nastanek skupnega premoženja - skupno in posebno premoženje zakoncev - dokazna ocena - sklepčnost - nedovoljene pritožbene novote
V predmetni zadevi gre za situacijo, ko se posebno premoženje enega oziroma obeh zakoncev vloži v skupno premoženje. Če je bilo posebno premoženje porabljeno za dosego nekega skupnega namena in cilja, s katerim sta soglašala oba zakonca, kot npr. nakup novega stanovanja za skupno življenje, je to privedlo do nastanka skupnega premoženja. To možnost nakazuje stališče zavzeto v sodbi Vrhovnega sodišča RS II Ips 731/2009, pa čeprav je bila tam obravnavana situacija dejansko drugačna.
pogodba o opravljanju zdravstvenih storitev - zdravstvena dejavnost - pogodbena odškodninska odgovornost - pojasnilna dolžnost - kršitev pojasnilne dolžnosti
Ker ima poškodba trovejnega živca po ugotovitvah sodišča prve stopnje, ki temeljijo na izvedeniškem mnenju, lahko zelo različne posledice, zelo različne pojavne oblike z zelo različno stopnjo pojavnosti, je v okviru presoje obsega in pravilnosti izpolnitve pojasnilne dolžnosti sodišče prve stopnje glede na vse okoliščine tega dejanskega primera materialno pravno povsem pravilno ugotavljalo, katere od posameznih, tudi po tožnici izrecno zatrjevanih, posledic, težav oziroma pojavnih oblik te poškodbe predstavljajo tista tveganja predvidenega posega, na katera bi morala biti tožnica pred samim posegom opozorjena, da bi lahko uresničila svojo ustavno pravico do samoodločbe iz 35. člena URS.
Čeprav pri operaciji tožnice ni šlo za operacijo, ki bi bila nujna, pa jo je bilo vseeno potrebno opraviti. To pomeni, da v tem konkretnem primeru pojasnilna dolžnost, v nasprotju s pritožbenimi navedbami tožnice, ni bila najširša, posledično pa zdravniku tožnice tudi ni bilo potrebno opozoriti na prav vsa, tudi redka tveganja opravljenega operativnega posega oziroma v tem konkretnem primeru na možnost nastanka nevropatske bolečine.
Dedne izjave o odpovedi ali sprejemu dediščine so po določbi prvega odstavka 138. člena ZD nepreklicne, na kar so bili dediči pravilno opozorjeni že v vabilu na zapuščinsko obravnavo.
odložitev izvršitve kazni zapora - zdravstveni razlog - bolnišnično zdravljenje
Sodišče prve stopnje je utemeljeno izhajalo iz določila 24. člena ZIKS-1, ki taksativno našteva razloge za odložitev izvršitve kazni zapora in pravilno povzema tudi, da je vprašanje zdravstvenega stanja opravičljiv razlog le takrat, ko obsojenec kazni zapora ni zmožen nastopiti zaradi bolnišničnega zdravljenja.
Ker je bila pisna pomota v 5. točki izreka izpodbijanega sklepa, edina napaka na katero je pritožnik v svoji pritožbi opozarjal in zaradi katere je vlagal pritožbo, z izdajo sedaj pravnomočnega popravnega sklepa pa je bila navedena pisna pomota (že) odpravljena, je s tem upnik izgubil pravni interes za pritožbo v tem delu.
pogodba o finančnem leasingu - zastaranje - 3-letni zastaralni rok - vedenje o obsegu škode
Lizingodajalčev odstop od (lizing) pogodbe ima za posledico zapadlost vseh obrokov (torej tudi tistih bodočih, še ne-zapadlih), s čimer je slednjemu tudi znan obseg škode, nastal zaradi neizpolnitve (kršitve) pogodbe s strani nasprotne pogodbene stranke (lizingojemalca). Posledično pa prične teči tudi zastaranje njegove terjatve.
nepremoženjska škoda - višina nepremoženjske škode - sodna poravnava - zapis sodne poravnave - predmet sodne poravnave - nova škoda - pravica do izjave - dokazovanje - pravica do pritožbe
Po stališču Vrhovnega sodišča RS pritožbeno sodišče napak sodišča prve stopnje, ki se ne opredeli do ključnih navedb pravdnih strank in izvedenih dokazov (oziroma ne obrazloži zavrnitve posameznih dokaznih predlogov), ne more odpraviti na način, da jih obravnava samo. Pravica do izjave (kot temeljna sestavina poštenega postopka) je namreč stranki priznana na vsaki stopnji sojenja, z opisanim odpravljanjem pomanjkljivosti prvostopenjskih sodb pa bi bila bistveno okrnjena tudi pravica do pritožbe.
Ob sklicevanju na pravno podlago 18., 83. in 251. člena ZKP je sodišče pravilno ugotovilo in poudarilo, da mnenje izvedenke ne predstavlja nedovoljenega dokaza, ki bi ga bilo potrebno izločiti iz spisa, saj se očitki obrambe ne nanašajo na vprašanje zakonitosti mnenja, temveč na njegovo vsebino in dokazno vrednost.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00049117
KZ-1 člen 61. ZKP člen 506, 506/4.
odprava posebnega pogoja - izpolnitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi - postopek za preklic pogojne obsodbe - nov rok za izpolnitev posebnega pogoja - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19)
Prvostopenjsko sodišče je o odpravi posebnega pogoja določenega v pravnomočni sodbi okrajnega sodišča II K 43814/2015 z dne 5. 7. 2018 odločilo 13. aprila 2021, kar pomeni, da je odločitev sprejelo izven okvira določbe 61. člena KZ-1, po kateri sme sodišče v primeru, če je bilo obsojencu s pogojno obsodbo naloženo, da izpolni kakšno obveznost, pa je ta ni izpolnil v roku, ki mu je bil določen v sodbi, v mejah preizkusne dobe podaljšati rok za izpolnitev obveznosti ali preklicati pogojno obsodbo in izreči kazen določeno v pogojni obsodbi; v primeru da obsojenec iz upravičenih razlogov ne more izpolniti naložene obveznosti, pa mu lahko njeno izpolnitev odpusti ali nadomesti z drugo ustrezno obveznostjo določeno v zakonu. Vse navedeno se torej nanaša na časovni okvir zamejen z iztekom preizkusne dobe, ki je v obravnavanem primeru potekla 5. 7. 2020. To pomeni, da je prvostopenjsko sodišče v zvezi s sprejeto odločitvijo zagrešilo kršitev iz 5. točke 372. člena ZKP, ker je odločilo izven zakonsko predpisanega časovnega okvira, v katerem bi tako odločitev smelo sprejeti in s tem prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu. Kršitev je bila zagrešena v korist obsojenca.
ZPIZ-2 člen 52, 52/1, 53, 392.. ZPIZ-1 člen 109, 110, 119, 425, 426.. BBHSZ člen 2, 2/3, 20, 21.
vdovska pokojnina - (ne)izpolnjevanje pogojev - meddržavni sporazum - pogoji na strani umrlega zavarovanca
Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, pokojni tožničin mož v Sloveniji ni bil uživalec pravic iz obveznega zavarovanja, dopolnil pa je tudi le 3 leta, 6 mesecev in 6 dni pokojninske dobe, zaradi česar v obravnavani zadevi zakonsko določeni pogoji na strani pokojnega tožničinega moža A.A. za priznanje pravice do vdovske pokojnine niso izpolnjeni. Že iz tega razloga, ker niso izpolnjeni pogoji na strani pokojnega zavarovanca, tožnici pravice do vdovske pokojnine ni mogoče priznati na podlagi določbe 52. člena ZPIZ-2. Izpolnjeni pa niso niti pogoji za uporabo prehodne določbe 392. člena ZPIZ-2, na podlagi katere je odločilen datum nastanka zavarovalnega primera, torej smrti zavarovanca oziroma uživalca pravic. Tožnico je ob smrti pokojnega moža dopolnila le 31 let starosti.
ZPIZ-2 člen 183, 183/1, 183/2.. ZUP člen 68, 279, 279/1, 279, 279/1.
neprava obnova postopka - neizpolnjevanje pogojev
Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v 183. členu ZPIZ-2 o razveljavitvi ali spremembi dokončne odločbe in učinku obnove postopka. Gre za institut t. i. neprave obnove upravnega postopka, po katerem lahko dokončno odločbo, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali v korist zavarovanca ali uživalca pravic ali zavoda, razveljavi ali spremeni pristojna enota zavoda, ki je odločbo izdala (1. odst. 183. člena). Odločbo o razveljavitvi ali spremembi je dopustno izdati v roku 10 let od vročitve dokončne odločbe zavarovancu ali uživalcu pravic, s katero je bila kršena določba zakona ali podzakonskega akta (2. odst. 183. člena). Slednje procesno stanje pa v obravnavani zadevi zagotovo ni podano, saj je od vročitve drugostopenjske, v upravnem postopku dokončne odločbe, poteklo več kot 10 let.
Ker skladno s povzetim 76. členom ZIZ odloči sodišče o ustavitvi postopka in razveljavitvi opravljenih dejanj zavarovanja po uradni dolžnosti, se kot neutemeljeni izkažejo pritožbeni očitki o zagrešeni kršitvi postopka, ki bi jo naj sodišče prve stopnje zagrešilo s tem, ko je izpodbijano odločitev sprejelo brez predloga strank.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK00048887
OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1.. ZPP člen 313.. ZIZ člen 19, 21, 79, 79/1, 79/2.. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 77.
zakonske zamudne obresti od stroškov postopka - zamuda - zapadlost - izvršljivost - predmeti, izvzeti iz izvršbe - osebno vozilo
Znižanje obveznosti plačila stroškov postopka s sodbo sodišča druge stopnje na nastop zamude ne vpliva. Zato je potrebno šteti, da je bila dolžnica s svojo obveznostjo plačila stroškov postopka seznanjena že z odločitvijo sodišča prve stopnje in je posledično njena zamuda s plačilom teh stroškov nastopila s potekom petnajstdnevnega roka od vročitve sodbe sodišča prve stopnje.
Ker zakon v prvem odstavku 79. člena ZIZ taksativno našteva predmete, na katere z izvršbo ni mogoče poseči (1. do 8. točke), je izvršilnemu sodišču v okviru 79. člena ZIZ omogočena le presoja o tem, ali določena dolžnikova stvar predstavlja enega izmed predmetov, zajetih v katerem izmed taksativno naštetih primerov (drugi odstavek 79. člena ZIZ), ne pa tudi, da glede na okoliščine posamezne zadeve odloča, ali bo izvršbo na tej podlagi ustavilo tudi za določeno (drugo) dolžnikovo stvar, ki sicer v enem izmed teh primerov ni zajeta.
ZGD-1 člen 32, 506, 506/4, 522. ZSReg člen 2a, 2a/2, 4, 4/1-7, 8, 8/2, 41. ZIZ člen 272, 272/1. ZPP člen 482, 482/1-1. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 48.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - gospodarski spor - skupščina d.o.o. - veljavnost sklepa skupščine - vpis zastopnika v sodni register - legitimacija družbenika
O tem, kdo bo poslovodja d. o. o., odločajo družbeniki te družbe z glasovanjem na skupščini. Sama družba ne more iz lastnih deležev uresničevati glasovalnih pravic. Kadar pride do spora med družbeniki o tem, kdo naj bo poslovodja družbe in hkratne izvedbe več skupščin, so praviloma za rešitev spornega razmerja legitimirani družbeniki, ne pa sama družba, ki niti nima svoje lastne sposobnosti izjavljanja volje, saj jo izjavlja preko fizičnih oseb, njenih zakonitih zastopnikov. Če obstaja med družbeniki spor o višini njihovih glasovalnih pravic in posledično o tem, kdo ima pravico odločanja o imenovanju poslovodje družbe, pa ravno pride do take situacije, do katere je prišlo tudi v konkretnem primeru, in sicer da družba z dvema zakonitima zastopnikoma, ki vsak od njiju zastopa interese ene skupine družbenikov, dejansko deluje in nastopa sama proti sebi, kar je tako v korporacijsko pravnem kot v procesnem smislu nedopustno. Zato družba ne more uresničevati pravic namesto družbenikov.