ZPP člen 114a, 114a/1, 114a/2, 115, 115/2, 258, 258/2, 286, 286/3.. ZDR-1 člen 118, 118/1, 118/2.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - sporazum strank - nadaljevanje delovnega razmerja - sodna razveza
Določbo prvega odstavka 118. člena ZDR-1, ki ureja sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, je sodišče prve stopnje uporabilo pravilno. Pravilno je presodilo, da okoliščine in interesi na strani toženke prevladajo nad tistimi na strani tožnika. Pritožba neutemeljeno nasprotuje datumu sodne razveze in minimizira pomen dejstva, da je že od 1. 12. 2017 (torej tudi v času, v katerem je bil pri toženki zaposlen za krajši delovni čas 32 ur tedensko) za polni delovni čas zaposlen pri drugem delodajalcu v tujini, v Republiki Nemčiji. Njegova neprekinjena zaposlitev, ki je trajala še v času odločanja sodišča, narekuje odločitev, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje. Posledično je utemeljeno zavrnilo reintegracijski zahtevek, zahtevek za ugotovitev delovnega razmerja tožnika pri toženki in reparacijski zahtevek (zahtevek za priznanje pravic iz delovnega razmerja z obračunom bruto plač, odvodom davkov in prispevkov ter izplačilom neto zneskov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. dne v prihodnjem mesecu do plačila) za čas od 1. 6. 2019 dalje.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - kršitev kazenskega zakona - konkretizacija zakonskih znakov - preslepitveni namen
Preslepitev kot zakonski znak kaznivega dejanja poslovne goljufije v fazi sklepanja ali izvajanja pogodbe se namreč najpogosteje kaže prav v zamolčanju ali prikrivanju prezadolženosti družbe, blokadi transakcijskega računa, prikrivanju obstoja številnih drugih dolgov, torej vseh tistih dejstev, zaradi katerih oškodovanka gotovo ne bi izpolnila svojih obveznosti, kolikor bi zanje vedela.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00048951
ZKP člen 367, 367/4, 390, 506, 506/1, 506/4. KZ-1 člen 53, 53/3, 61.
preklic pogojne obsodbe - pravica do pritožbe - oškodovanec - nedovoljena pritožba - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja - nov rok za izpolnitev posebnega pogoja - podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti
Kdo je upravičen do pritožbe zoper sodbo določa 367. člen ZKP, ki v četrtem odstavku izrecno našteva tiste primere, ko je do pritožbe upravičen tudi oškodovanec. Med njimi pritožbe zoper sodbo izdano v postopku za preklic pogojne obsodbe ni. Ker tudi določbe 506. člena ZKP, ki oškodovanca sicer določajo kot enega od predlagateljev za začetek postopka za preklic pogojne obsodbe, v zvezi s pritožbo zoper sodbo oškodovancu ne dajejo več pravic kot jih ima po določbi 367. člena ZKP, je pravica oškodovanca do pritožbe omejena na primere naštete v četrtem odstavku 367. člena ZKP. Oškodovani A. A. torej nima pravice do pritožbe. Ker je pritožbo podala oseba, ki nima pravice do pritožbe, jo je pritožbeno sodišče zavrglo s sklepom kot nedovoljeno (390. člen ZKP).
Smisel roka za izpolnitev naložene obveznosti je dvojen: po eni strani obsojencu dá čas, da izvede vse potrebno za izpolnitev svoje obveznosti, po drugi strani pa mu določi tudi skrajni rok izpolnitve obveznosti, kar se odraža v pravici upravičenega tožilca in oškodovanca (oziroma sodišča, ki lahko ukrepa po uradni dolžnosti), predlagati postopek za preklic pogojne obsodbe, če obsojenec svoje obveznosti ne izpolni (prvi odstavek 506. člena ZKP). Če obsojenec iz upravičenih razlogov ne more izpolniti naložene obveznosti, sme sodišče v mejah preizkusne dobe podaljšati rok za izpolnitev obveznosti (61. člen KZ-1). Obsojenec mora torej izkazati obstoj upravičenih razlogov, hkrati pa mora obstajati možnost preverjanja njegovega truda za izpolnitev obveznosti še pred potekom preizkusne dobe.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - vsebina vloge - laična pritožba - osebno vročanje - napake pri vročanju - vročanje tožbe v odgovor - pogoji za izdajo zamudne sodbe
Ker vloga prvotoženke ne predlaga postavitev v prejšnjem stanju oziroma ne trdi, da bi zamudila kakšen rok, ni mogoče te vloge šteti kot predlog za postavitev v prejšnje stanje po 116. členu ZPP. Vloga trdi, da toženca nista prejela ne tožbe ne zamudne sodbe. Vmes je tudi pritožba odvetnika tožencev, ki je sodišče tudi ni obravnavalo.
ZDR-1 člen 33, 110, 110/1, 110/1-2.. ZPP člen 394, 394/1, 394/1-9.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznosti - odsotnost z dela - huda malomarnost
Tožnik v pritožbi neutemeljeno nasprotuje stališču, da je v zvezi z odsotnostjo z dela ravnal malomarno. Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitev, da je bil tožnik od 22. 8. 2020 dalje glede na odločbo ZZZS zmožen za delo, da mu imenovana zdravnica A.A. ni obljubila ugodne rešitve njegove pritožbe zoper to odločbo, da ga je osebni zdravnik B.B. opozoril na iztek rokov za pritožbo, in da ni nujno, da bo s pritožbo zoper nepodaljšanje bolniškega staleža uspel, ter mu svetoval, naj gre na delo, pravilno presodilo, da tožnik z izostankom z dela od 22. 8. 2020 do 30. 9. 2020 ni ravnal s potrebno skrbnostjo, ki se pričakuje od povprečno skrbnega delavca. Tožnikovo vztrajanje, da ni ravnal hudo malomarno, ni utemeljeno.
ZDR-1 člen 84, 84/1, 87, 87/2, 89, 89/1, 89/2, 90, 118, 118/2.. OZ člen 179, 179/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nezakonita odpoved - obrazložitev razloga - diskriminacija
Tožena stranka je v odpovedi pogodbe o zaposlitvi navedla predvsem abstraktno zakonsko opredelitev poslovnega razloga in jo utemeljila le s pavšalnim zatrjevanjem zmanjšanega obsega prometa, naročil ter dela, čeprav bi morala glede na drugi odstavek 87. člena ZDR-1 v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obrazložiti dejanski razlog za odpoved. V zvezi s tem je sicer zmotno štelo, da razlog za odpoved ni bil zadosti konkretiziran, je pa kljub temu sprejelo pravilno odločitev. Pravilno je ugotovilo, da je odpoved podana iz diskriminatornih razlogov. Kot takšna je nezakonita.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00049011
KZ-1 člen 47, 47/1, 47/3, 48.a, 49, 49/2, 51, 51/2, 51/2-2, 73, 73/1.. ZKP člen 372, 372/5.
omilitev kazni - kršitev kazenskega zakona - sprememba sodbe - olajševalne in obteževalne okoliščine - specialno povratništvo kot obteževalna okoliščina - izgon tujca iz države - odvzem predmetov - denarna kazen - višina dnevnega zneska
Državna tožilka ima prav, da je sodišče zagrešilo kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP s tem, ko je pri izreku zaporne kazni prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu. Kot izhaja iz izpodbijane sodbe, je sodišče prve stopnje podlago za omilitev zaporne kazni navedlo 2. točko drugega odstavka 51. člena KZ-1, po kateri se sme omiliti kazen storilcu, ki po zakonu, ki ureja kazenski postopek, prizna krivdo, ko se prvič izjavi o obtožnem aktu, v katerem je za tak primer predlagana omilitev kazni ali jo prizna v sporazumu z državnim tožilcem. Kot pravilno izpostavlja pritožnica, državna tožilka v obtožnici, niti na predobravnavnem naroku ali naroku za izrek kazenske sankcije ni predlagala omilitve kazni, ampak je predlagala izrek zaporne kazni v trajanju treh let, zato je sodišče prve stopnje, ko je obtožencu omililo kazen na zgoraj navedeni pravni podlagi, zagrešilo očitano kršitev.
Res je obtoženec krivdo priznal in obžaloval kaznivo dejanje ter navedel, da je kaznivo dejanje storil v stiski, vendar so to olajševalne okoliščine, ki vplivajo le na tehtanje, ali naj bo kazen manjša (upoštevajoč razpon predpisane zaporne kazni od 3 do 10 let). Ker pa so podane tudi obteževalne okoliščine, ki jih je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje in te vplivajo na tehtanje, ali naj bo kazen večja (drugi odstavek 49. člena KZ-1), tudi po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ko je omililo zaporno kazen pod mejo, ki je predpisana z zakonom. Ker je državna tožilka predlagala izrek najnižje predpisane kazni, to je tri leta zapora, je pritožbeno sodišče njenemu predlogu sledilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako kot izhaja iz izreka te sodbe.
predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist
Kot v izpodbijanem sklepu pravilno izpostavlja že prvostopno sodišče, lahko obsojenec v skladu z drugim odstavkom 129.a člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) poda predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe.
ZPP člen 7, 12, 227, 285, 286, 286/3, 287, 287/2, 362, 362/4.. ZDSS-1 člen 34, 34/1.. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - ukinitev delovnega mesta - reorganizacija
Toženka je tožnici podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, kot je določen v 1. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1, in sicer iz razloga ukinitve delovnega mesta namestnik strokovnega vodje galvanike, ki je bila posledica zmanjšanega obsega dela in večjega upada naročil v tem oddelku. Da je bil to razlog za podajo odpovedi, da je bil utemeljen in da je onemogočal delo pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, sklenjeni med pravdnima strankama, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo na podlagi ugotovitve, da je pri toženki dejansko zaradi racionalizacije prišlo do reorganizacije, v okviru katere je bilo delovno mesto tožnice ukinjeno, delo, ki ga je bilo vedno manj, pa preneseno na druge delavce.
OBLIGACIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VSL00061891
URS člen 15, 35, 37, 37/2. OZ člen 134, 178. ZDR-1 člen 46. ZVOP-1 člen 24, 25. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 32.
zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - pravica do zasebnosti - pravica do zasebnosti na delovnem mestu - komunikacijska zasebnost - poseg v komunikacijsko zasebnost - svoboda komuniciranja - pričakovana zasebnost - elektronske komunikacije - vpogled v elektronske komunikacije - elektronski nabiralnik - prenehanje delovnega razmerja - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - soglasje delavca - hramba podatkov - zbirka osebnih podatkov - protipravnost ravnanja - opravičilo - predlog za začasno odredbo - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe
Bistvo komunikacijske zasebnosti je zajeto v prepletu pravice do zasebnosti, splošne svobode ravnanja in svobode komuniciranja (35. člen Ustave). Za izvrševanje pravice do komuniciranja je nujno, da jo posameznik v celoti ponotranjeno čuti in da se torej lahko zanese na njeno tajnost. Bistvenega pomena je torej pričakovanje zasebnosti. Odločilno merilo pri tem ne more biti to, ali gre za komunikacijo na delovnem mestu ali za izključno zasebno komunikacijo. V elektronskem nabiralniku se vse to preliva. Komunikacijska zasebnost ni pravica, ki bi bila absolutno neomejena. Ni dvoma da komunikacijska zasebnost velja tudi za službeni elektronski predal. Ko delavec odide iz službe pa še naprej lahko računa na zasebnost. Vendar mora tudi računati na pravice delodajalca, saj je vsebina podatkov, ki jih je pridobil v zvezi z opravljanjem službe, last delodajalca. Delodajalec ima oblast nad omrežjem, računalnikom in vsebino, vendar mora biti pregledovanje vsebine in način, kontrolo vnaprej določeno.
Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je arhiviranje elektronske pošte, vezano na elektronski predal nekdanjega zaposlenega, še vedno zbirka osebnih podatkov, kar pomeni, da ukrepi za zavarovanje po 24. in 25. členu ZVOP-1 in 32. členu Uredbe zanj veljajo kot obveznost delodajalca, so pa pogoji dostopanja do arhivske pošte s strani delodajalca precej milejši, kakor v primeru, ko gre za delujoč poštni predal. To ne pomeni, da lahko do vsebine arhivirane poštne baze dostopa kdorkoli, pač pa zgolj pooblaščena oseba in še to na podlagi utemeljenih razlogov. Pri tem pritožbeno sodišče šteje, da je varovana vsebina elektronske pošte že z določbo 134. člena OZ v zvezi s 37. členom Ustave. To pomeni, da ni bistveno, ali so v elektronski pošti osebni podatki, osebna pošta ali službena pošta. V primeru, ko delodajalec izpolnjuje zahteve tako 35. člena Ustave, 46. člena ZDR-1 in 24. in 25. člena ZVOP-1, pa lahko posega v elektronsko pošto, če se drži notranjih pravil delodajalca, zakonodaje ali pa gre za poseg v okviru kazenskega postopka.
Tožena stranka ima pravilnik, ki je v 17. členu jasen, ko gre za delavce. Po prenehanju pogodbe o zaposlitvi pa se je tako treba z odhajajočim delavcem dogovoriti o vsebini predala. Tako se izkaže, da se je tožena stranka in tožnica o vsebini predala dogovorila le, da se le-ta „ukine“, ni pa bilo dogovorjeno, kaj bo z arhiviranjem vsebine in kaj bo z možnostjo prepošiljanja vsebine tretjim osebam. Če to ni urejeno, pa je treba ugotoviti, da gre za kršitev osebnostne pravice, ki se kaže v nedovoljenih vpogledih v tožničin elektronski predal in prepošiljanju vsebine tretjim osebam. Protipravnost se lahko izključi le na podlagi Pravilnika (če gre za delavce) ali s Sporazumom o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Tretja možnost pa je postopanje v kazenskem postopku. Zaradi opustitve ustrezne ureditve stanja po prenehanju pogodbe o zaposlitvi, je bilo ravnanje tožene stranke glede vpogledov v vsebino in glede prepošiljanja določenih mailov, protipravno.
ZSPJS člen 22e.. Uredba o dopolnitvah Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (2008) člen 4.
dodatek za povečan obseg dela - delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela - pričakovani delovni rezultati
Tožnik v pritožbi sicer pravilno navaja, da je za upravičenost do plačila za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela odločilno, ali je javni uslužbenec oziroma tožnik presegal pričakovane rezultate dela, kar je razvidno iz zgoraj navedene zakonske določbe, do česar se je sodišče prve stopnje tudi opredelilo s (sicer posplošenim) zaključkom, da je tožnik presegel pričakovane rezultate dela, ker to potrjujejo odlične ocene pri ocenjevanju tožnika in izpoved tožnikovega nadrejenega A.A.. Pritožbene trditve, da je sodišče prve stopnje razlogovalo v nasprotju s sodno prakso Vrhovnega sodišča RS, s tem ko je štelo, da ni upravičen do vtoževanega dodatka v obdobju, ko ni opravljal nalog višje vrednotenega delovnega mesta, pa niso utemeljene, ker iz sklepa Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 11/2020 z dne 26. 5. 2020, ki mu je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo, izhaja, da je pri odločitvi treba upoštevati tudi vrednotenje dela, ki sega izven opisa delovnega mesta, za katerega ima javni uslužbenec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi
ZDR-1 člen 46, 85, 85/3, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-4, 118, 118/2.. ZZVZZ člen 81, 82.. ZPP člen 8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - nezakonita odpoved - sodna razveza - denarno povračilo
Dokazni oceni o tem, ali je tožnik obvestil toženko o razlogu za odsotnost od 6. 11. 2020 od 8.00 ure do 13. 11. 2020, pritožba zmotno očita kršitev 8. člena ZPP. Prvostopenjsko sodišče zaključka, da ni kršil obvestilne dolžnosti, ni oprlo le na njegovo izpoved, ampak je upoštevalo tudi izpoved A.A..
Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi izpodbijane sodbe, da za zakonitost odpovedi ni bil izpolnjen tudi pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, ki zahteva, da upoštevaje vse okoliščine in interese obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Pritožba zatrjuje obstoj pogoja s sklicevanjem na izpoved A.A., da je v času tožnikove odsotnosti breme padlo nanj in sodelavce tako, da je A.A. delal nadure, čez nekaj dni pa zaprosil za pomoč iz proizvodnje; s tem so se po navedbi pritožbe preprečile posledice, ki bi jih sicer lahko povzročila odsotnost tožnika. Te okoliščine po oceni pritožbenega sodišča ne morejo spremeniti prvostopenjskega zaključka o neobstoju pogoja. Tožnik je bil z dela odsoten zaradi bolniškega staleža in bi toženka v vsakem primeru morala prilagoditi delovni proces temu dejstvu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00050034
KZ-1 člen 7, 7/1, 74, 75/1, 227, 227/1, 227/2, 235, 235/1, 240. ZKP člen 69, 69/3, 372, 372-5.
kaznivo dejanje oškodovanja upnikov - kaznivo dejanje ponareditve poslovnih listin - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - pravna kvalifikacija kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - zakonski znaki kaznivega dejanja - razpolaganje s premoženjem - stroj - namen oškodovanja - odvzem premoženjske koristi - kršitev kazenskega zakona - sprememba izpodbijane sodbe - nezdružljivost funkcije - zagovornik - zaslišanje obremenilne priče - pravica do obrambe
Pri drugem goljufivem dejanju kot izvršitvenem dejanju kaznivega dejanja oškodovanja upnikov gre za vse vrste pravih ali navideznih dejanj in pravnih poslov, s katerimi se prikriva, preoblikuje ali ustvarja dejansko stanje, ki ne ustreza resničnosti, njegov namen pa je izognitev obveznostim do upnikov. Sem spada tudi škodljivo razpolaganje s stvarnim premoženjem.
Naklep pri izvršitvenem ravnanju goljufivega dejanja je v bistvu izpostavljen že z namenom izigravanja in oškodovanja, ki mora izhajati iz celotnega opisa kaznivega dejanja, saj se namen realizira z nastankom prepovedane posledice. To pomeni, da zadostuje, da je v izreku namen oškodovanja zgolj naveden in zato ni treba že v opisu dejanja navajati posebnih okoliščin, ki bi še dodatno konkretizirale takšen namen.
Kaznivo dejanje oškodovanja upnikov (za razliko od kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja v gospodarski dejavnosti) ni storjeno z zlorabo (notranjega) položaja, temveč v razmerju med dolžnikom in upnikom (upniki) pri opravljanju gospodarske dejavnosti, pri čemer je dolžnikova obveznost do upnikov nesporna in jo storilec kaznivega dejanja izigra. Ne gre torej za nezvestobo storilca do "lastnika" podjetja, ampak do upnikov, posledica pa je (le) povzročanje premoženjske škode upnikom.
Odvzem premoženjske koristi je sui generis ukrep, ki je po svoji naravi bližje civilnopravni kot kazenski sankciji. Z njim se zasleduje predvsem restitucija, to je vzpostavitev takšnega premoženjskega stanja, kot je bilo pred storitvijo kaznivega dejanja.
Po ustaljeni sodni praksi ukrep odvzema premoženjske koristi ni omejen zgolj na kazniva dejanja, pri katerih je premoženjska korist prepovedana posledica, zato tudi ni treba, da bi bila v izreku konkretizirana. Bistveno je zgolj dejstvo, ali je korist zares nastala s kaznivim dejanjem oziroma zaradi njega ali ne.
S tem, ko je obdolženi S.Č. za zastopanje pooblastil odvetnico B.M., ženo B.M., pa ni bila kršena določba tretjega odstavka 69. člena ZKP, niti katera druga procesna določba, saj zakon nezdružljivosti funkcije zagovornika ne širi tudi na njegove družinske člane.
ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine - lastninska pravica na stavbi - dokazna ocena - izvedenec geodetske stroke - dejanska etažna lastnina - pravica uporabe - dogovor o uporabi solastne nepremičnine - lastninjenje družbene lastnine - prenos lastninske pravice na delu nepremičnine
Z opredelitvijo posameznih delov in skupnega dela stavbe z darilno pogodbo je bila vzpostavljena dejanska etažna lastnina in lastninsko razmerje na vtoževanem (funkcionalnem) zemljišču. Spričo jasnega zemljiškoknjižnega dovolila, ki je bilo podlaga za vpis lastninske pravice toženke na spornih nepremičninah v zemljiški knjigi, je zmotno pritožbeno naziranje, da je šlo zgolj za dogovor o uporabi. Dodatni dogovor o začasnem načinu uporabe funkcionalnega zemljišča ob jasnem zemljiškoknjižnem dovolilu ne vpliva na vzpostavitev dejanske etažne lastnine in lastninska razmerja na stavbi in funkcionalnem zemljišču.
(So)lastnik stavbe v dejanski etažni lastnini s skupnim delom stavbe oziroma funkcionalnim zemljiščem ni mogel razpolagati drugače kot s stavbo. Tako zemljišče je bilo namreč izven pravnega prometa, pogodbena določila o razpolaganju s takim zemljiščem bi bila nična.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4.. ZPP člen 337.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - nezakonita odpoved
Za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ni obstajal pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, to je, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank nadaljevanje delovnega razmerja ni bilo mogoče niti do izteka odpovednega roka.
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-1, 40/1-2, 97, 97/1, 97/1-1. SPZ člen 49. ZGD-1 člen 475, 475/6, 517, 518.
vknjižba lastninske pravice na nepremičnini - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve - učinki zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve - zemljiškoknjižno dovolilo - overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu - izročitev nepremičnine kot stvarnega vložka gospodarski družbi
Pri izročitvi nepremičnin kot stvarnega vložka je potrebno upoštevati 49. člen SPZ, ki določa da se za pridobitev lastninske na nepremičnini zahteva vpis v zemljiško knjigo, vpis pa se opravi na podlagi listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo. To pomeni, da je treba šteti, da je izročitev nepremičnine kot stvarnega vložka opravljena, ko družba na temelju ustrezne listine pridobi možnost vpisa v zemljiško knjigo2. Takšno možnost pa daje šele zemljiškoknjižno dovolilo, na katerem je podpis overjen. Ker je bil podpis na Dogovoru o vplačilu stvarnega vložka, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, overjen po datumu od katerega učinkuje prepoved odtujitve in obremenitve, je na podlagi 99. člena ZZK-1 zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve ovira za vpis lastninske pravice na predlagatelja.
vpisi v sodni register - odpoklic direktorja - odpoved pogodbe o zaposlitvi
Pravna narava razmerja med direktorjem in družbo je dvojna: korporacijskopravna na podlagi sklepa o imenovanju direktorja in obligacijskopravna na podlagi pogodbe. Pri razrešitvi je slika zrcalna (sklep o odpoklicu kot korporacijskopravni akt, ki mu sledi odpoved pogodbe, to je obligacijskopravnega razmerja). Predmet vpisa v sodnem registru so samo korporacijskopravni akti.
ZVEtL-1 člen 42, 42/2, 43, 43/1, 44, 44/1, 48, 48/5. ZGJS člen 1.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - funkcionalno zemljišče k stavbi - javno dobro - grajeno javno dobro - izvedensko mnenje - infrastruktura
Zmotno je stališče pritožbe, da je dejanska/pretekla redna raba zemljišča lahko kvečjemu dodatni kriterij k odločilnemu kriteriju, ki je (po zmotnem mnenju udeleženke) opredelitev pripadajočega zemljišča v prostorskih in upravnih aktih (ta predstavlja zgolj enakopraven kriterij). ZVEtL-1 meril za določitev obsega pripadajočega zemljišča ne obravnava več izključujoče in ne določa njihovega vrstnega reda, temveč jih našteva primeroma. Sodišču omogoča, da s sočasno uporabo vseh naštetih enakovrednih meril na najprimernejši način določi obseg pripadajočega zemljišča.
ZPIZ-2 člen 55, 55/1, 56, 56/1, 56/4, 56/5, 58.. ZZZDR člen 124, 124/1.. DZ člen 185, 185/1.
pravica do družinske pokojnine - dejansko preživljanje - neizpolnjevanje pogojev - preživljanje družinskega člana
Kdaj se šteje da gre za preživljanje, je urejeno v prvem odstavku 56. člena ZPIZ-2. Izpolnjen mora biti najprej osnovni pogoj in sicer, da sta tožnik in pokojni zavarovanec do njegove smrti imela skupno stalno prebivališče. Kot to ugotavlja sodišče prve stopnje, med strankama ni sporno, da sta tožnik in pokojni zavarovanec do svoje smrti živela ločeno. Za priznanje pravice do družinske pokojnine mora biti v takem primeru izpolnjen pogoj določen v petem odstavku 56. člena ZPIZ-2. Bistveno je, ali je pokojni zavarovanec do svoje smrti, v koledarskem letu pred nastankom zavarovalnega primera, tožniku redno mesečno dajal denarna sredstva najmanj v višini 29 % najnižje pokojninske osnove v tistem letu. Kot to pojasnjuje že sodišče prve stopnje bi moral tožnik dokazati, da mu je pokojni zavarovanec v letu 2017 za preživljanje, za obdobje od januarja do septembra, dajal mesečni znesek 228,55 EUR, za obdobje od oktobra do decembra pa 231,18 EUR oziroma 2.750,49 EUR v celem letu. Tožnik ni predložil dokaza iz katerega bi izhajalo dejansko nakazilo navedenih zneskov, oziroma navedeno niti ni zatrjeval. V predsodnem postopku je zaslišana priča izpovedala, da sta skupaj z ženo od pokojnega sina prejemala 2.000,00 EUR letno. Tožnik je tako upoštevaje četrti odstavek 56. člena ZPIZ-2, prejel 1.000,00 EUR, s tem pa nikakor ni izpolnjen že citirani pogoj, torej prejem najmanj 2.750,49 EUR v celem letu. Ker niso izpolnjeni pogoji določeni v 56. členu ZPIZ-2, je sodišče prve stopnje tožnikov tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
odložitev izvršitve kazni zapora - zdravstveni razlog - bolnišnično zdravljenje
Sodišče prve stopnje je utemeljeno izhajalo iz določila 24. člena ZIKS-1, ki taksativno našteva razloge za odložitev izvršitve kazni zapora in pravilno povzema tudi, da je vprašanje zdravstvenega stanja opravičljiv razlog le takrat, ko obsojenec kazni zapora ni zmožen nastopiti zaradi bolnišničnega zdravljenja.