zavrženje tožbe - nepopolna tožba - poziv na dopolnitev tožbe - primeren dokaz - dokazovanje dejstev
Tožeča stranka izpodbija dejansko ugotovitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je sklep (s katerim ji je bila naložena dopolnitev tožbe) prejela 31. 8. 2020, a tega ne dokaže niti do stopnje verjetnosti. Pritožbi priloži le fotokopiji plačilnega nalog za doplačilo sodne takse in sklepa, s katerim ji je naložena predložitev pooblastila za tožbo, kar ni primeren dokaz za dokazovanje pritožbene trditve, da sklepa ni prejela.
Tožbo pa vloži lahko le stranka, ki izkaže potrebo po pravnem varstvu. Gre za pravovarstveni interes, ki mora biti podan pri vseh tožbah in predlogih, s katerimi stranke oziroma predlagatelj od sodišča zahteva pravno varstvo. V kolikor te predpostavke ni, se tožba ali predlog zavržeta.
vračilo štipendije - pogodba o štipendiranju - navideznost pogodbe
Tožnik, ki v pritožbi zasleduje enako odločitev oziroma dokazno oceno, kot je bila sprejeta v prvotnem postopku, zmotno vztraja, da je za sprejem odločitve ključna že zgolj vsebina same pogodbe ter nakazila. Ni res, da se sodišče do teh dokazov ni opredelilo in da glede navedenega ni možen preizkus sodbe. Pri oblikovanju dokazne ocene je sodišče izhajalo ravno iz pogodbe in nakazil, vendar pa je glede na ostale izvedene dokaze in ugotovljena dejstva pravilno zaključilo, da toženke pogodbeno določilo o vračanju štipendije ne zavezuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00052092
OZ člen 59, 59/3, 378, 378/1, 435, 435/1. ZDDV-1 člen 36, 36/1, 36/6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
prodajna pogodba - plačilo za dobavo blaga in izpolnitev pogodbe - trditveno in dokazno breme - konkretizacija trditev - sklicevanje na dokaz kot del trditvene podlage - vsebina računa - opis na računu - specificiran račun - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave - prevalitev procesnega trditvenega bremena - pavšalne trditve - nepodpisane dobavnice - nedovoljene pritožbene novote - dogovor o popustih - storniranje dobropisov - razvezni pogoj - uresničitev razveznega pogoja - zamuda s plačilom - predmet obdavčitve - obračun DDV
Pri vprašanju ustrezne konkretizacije trditev o pravno odločilnih dejstvih (in s tem sklepčnosti tožbe) ni odločilno le, kakšna je trditvena podlaga tožeče stranke, ampak tudi, kakšna je ugovorna aktivnost tožene stranke zoper trditveni temelj tožbe.
Pritožbeno sodišče ne vidi nobenega razloga za to, da bi morala tožeča stranka vsebino priloženih računov, iz katerih so jasno razvidni podatki o prodanih artiklih, njihovi količini in ceni, prepisovati še v svoje vloge. Tožena stranka je bila z računi (in ostalimi dokazi - dobavnicami) seznanjena in je imela možnost, da se do njih konkretno vsebinsko opredeli. Zato s pritožbenimi očitki, da ji je bila kršena pravica do izjave, ne more uspeti.
Sodišče prve stopnje je dogovor, da ima tožena stranka pravico do 0,02% popusta, pod pogojem, da bo račune plačevala v roku, pravilno opredelilo kot dogovorjeno ugodnost tožene stranke, ki pa velja le, če bo tožena stranka račune plačevala v dogovorjenih rokih.
Odločitev v izpodbijanem sklepu je temeljila na odločitvi iz sodbe sodišča prve stopnje XX Pd 96/2019 z dne 10. 2. 2021, da je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi kršitve pravice do tedenskega počitka v celoti (do zneska 7.770,78 EUR) utemeljen. Ker je pritožbeno sodišče to sodbo na pritožbo tožene stranke s sodbo Pdp 239/2021 z dne 13. 7. 2021 delno spremenilo, tako da je zavrnilo tožbeni zahtevek za znesek 3.912,53 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, se je tožnikov uspeh s 100 % znižal na 46,13 % in je treba temu ustrezno spremeniti odločitev o zahtevku za povračilo sodne takse.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju - pogoji za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju - spremenjene okoliščine - izpolnjevanje pogodbe
Po utrjenem stališču sodne prakse se pravni red načeloma bolj nagiba k ohranitvi pogodbe kot k njenemu prenehanju in razvezo pogodbe šteje za skrajni ukrep, ne pa sankcijo, ki bi bila v celoti odvisna od pogodbenikovega dojemanja svojega trenutnega položaja. V nasprotju z načelom vestnosti in poštenja (5. člen OZ) ter prepovedjo zlorabe pravic (7. člen OZ) bi bilo stališče, po katerem bi stranka, iz katere osebnostne sfere izvira razlog za neizpolnjevanje pogodbe, lahko vselej zahtevala razvezo pogodbe.Tako presoja, ali gre za neizpolnjevanje obveznosti, ki utemeljuje razvezo pogodbe, kot presoja, ali gre za v taki meri spremenjene okoliščine, da pogodbe ni več mogoče ohraniti (tega dvojega niti ni mogoče strogo ločiti), mora zato upoštevati interese obeh pogodbenih strank.
ZPP člen 216, 318, 318/1.. OZ člen 174, 179, 180.. URS člen 14, 22, 25.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 16.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - zamudna sodba - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - tuja nega in pomoč - sprememba sodbe
Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku za plačevanje mesečne denarne rente zaradi bodoče potrebe po tuji negi in pomoči ugodilo do višine 1 ure dnevno oziroma za mesečni znesek 180,00 EUR (30 ur x 6,00 EUR), višji zahtevek iz tega naslova (do vtoževanega mesečnega zneska 540,00 EUR) pa je zavrnilo. Zmotno je pritožbeno stališče tožene stranke, da tožnik v zvezi s tem zahtevkom ni podal zadostne trditvene podlage, saj je v tožbi ustrezno navajal, da bo tudi v bodoče potreboval povprečno 3 ure tuje pomoči in nege dnevno, predvsem pri prevozih z avtomobilom, hoji po stopnicah, osebni higieni, oblačenju, pospravljanju, pripravi hrane in drugih gospodinjskih opravilih, skrbi za krn, menjavi medicinskih pripomočkov in drugi zdravstveni negi. Zato je sodišče prve stopnje del zahtevka iz navedenega naslova neutemeljeno zavrnilo, saj tožba glede tega dela zahtevka ni bila nesklepčna. Iz tožbenih navedb je izhajala podlaga za ugoditev celotnemu zahtevku iz tega naslova.
ZDR-1 člen 17, 17/4, 89, 89/1, 89/1-4, 89/2, 116.. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103.. ZZRZI člen 40.. URS člen 22, 49, 66.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - zakonita odpoved - invalid
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je zadnja pogodba o zaposlitvi tista, ki zavezuje obe stranki. Tako se tožnica ne more sklicevati na delo, ki ga je opravljala do leta 2014. Zaradi nove organizacije dela je bila sprejeta nova sistemizacija in skladno s to sistemizacijo je bila 15. 6. 2018 tožnici v podpis vročena nova pogodba o zaposlitvi z opisom del in nalog, ki jo je tožnica podpisala. Tako bi bila tožnica, če ji ne bi bila pred vrnitvijo na delo priznana invalidnost III. kategorije s spremenjeno delazmožnostjo, dolžna opravljati delo po tej pogodbi o zaposlitvi, torej delo na terenu in občasno v področni pisarni C. in ne dela, ki ga je nazadnje opravljala v letu 2014.
ZPP člen 311, 339, 339/2, 339/2-1, 339/2-10.. ZDSS-1 člen 14.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odločitev izven glavne obravnave
Izpodbijana odločitev je bila sprejeta izven obravnave. Čeprav se je le tožnik v vlogi z dne 28. 6. 2021 odpovedal glavni obravnavi, kršitev 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni predmet pritožbenega preizkusa po uradni dolžnosti. Po uradni dolžnosti pa pazi pritožbeno sodišče na postopkovno kršitev iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana v primeru napačne sestave sodišča. V zadevah iz naslova nezakonite odpovedi odloča sodišče v senatu (14. člen ZDSS-1), ne po sodniku posamezniku oziroma po predsedniku senata, kot se je opredelilo sodišče prve stopnje v uvodu sodbe. Iz spisa tudi ni razvidno, da bi bila izpodbijana odločitev 28. 6. 2021 sprejeta na seji senata, kot bi morala biti.
Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (1958) člen 38, 39, 58. ZSZ člen 13, 22, 64. ZLNDL člen 2, 2/1.
pridobitev lastninske pravice - denacionalizacija - nacionalizirana nepremičnina - priposestvovanje nepremičnine - pravica brezplačnega uživanja - pravica uporabe - preoblikovanje družbene lastnine v lastninsko pravico
Pravica brezplačnega uživanja je bila po svoji vsebini istovrstna pravici uporabe in je bila tako kot pravica uporabe, pridobljena po drugih predpisih, podlaga za preoblikovanje v lastninsko pravico po prvem odstavku 2. člena ZLNDL.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00049373
ZPP člen 286a, 319, 319/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZIZ člen 53, 53/1, 55, 55/1, 55/1-8, 56, 225, 225/1, 225/3. OZ člen 243, 243/4, 637, 637/1, 659, 659/2.
gradbena pogodba s posebnim določilom - cena, določena s klavzulo ključ v roke - jamčevalni zahtevki glede opravljenih del - pravica zahtevati odpravo napak - upnikove pravice in dolžnikove obveznosti - pravica naročnika zahtevati odpravo napak - odprava napak - obseg odškodnine - obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti - dejanje, ki ga lahko opravi tudi kdo drug - stroški odprave napak - odgovornost za napake - odgovornost za stvarne napake (jamčevanje za napake) - sklep o izvršbi - ugovor - ugovor kot edino pravno sredstvo - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - razlogi za ugovor zoper sklep o izvršbi - sklep o ugovoru - ugovor po izteku roka - izpolnitev obveznosti v izvršilnem postopku - ne bis in idem - materialno procesno vodstvo v izvršilnem postopku
Če je pritožnik izpolnil obveznost iz izvršilnega naslova pred ali po izdaji sklepa o izvršbi, mora to uspešno ugovarjati z ugovorom zoper sklep o izvršbi ali z ugovorom zoper izvršbo po izteku roka. Sicer pa je s tem ugovorom pritožnik že pravnomočno propadel. To vodi v prepoved posega v že odločeni zadevi (ne bis in idem) v fazi odločanja o končnih stroških.
Sodišče je z izvršilnim naslovom pritožniku naložilo odpravo stvarnih napak na večstanovanjskih stavbah. Za ta postopek je pomemben obseg pravnomočnega sklepa o izvršbi. Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi upnika pooblastilo, da napake odpravi sam na pritožnikove stroške. Prvi in tretji odstavek 225. člena ZIZ je treba razlagati tako, da je upnik upravičen zahtevati plačilo tistega denarnega zneska v višini ocenjenih stroškov, ki so potrebni za odpravo napak glede na vsebino pogodbe, ki je bila kršena. Cilj te izvršbe je (prisilno) doseči izpolnitev dogovorjene obligacije iz gradbene pogodbe, ki je obligacija rezultata, torej konkretno pravilna izpolnitev gradbene pogodbe, ki jo je pritožnik izpolnil z napakami. Postopek odmere teh stroškov ureja ZIZ, materialnopravno podlago zanje pa predstavlja predvsem OZ.
Pritožbeni razlogi, ki se nanašajo na oblikovanje cene po metodi ključ v roke, niso utemeljeni. Pogodbena klavzula ključ v roke tej zadevi pomeni le način oblikovanja cene, ki sta ga stranki pogodbe (upnik in izvajalec) določili v pogodbi. To je pravno pomembno vprašanje le v odnosu upnika (naročnika) in izvajalca. V tem postopku pa samo, če bi neobičajno vplivalo na ceno oziroma stroške dolžnika.
Stranka, ki se sklicuje na kršitev pogodbe, mora storiti vse razumne ukrepe, da bi zmanjšala škodo, ki jo je ta kršitev povzročila, sicer lahko druga stranka zahteva zmanjšanje odškodnine. Ob smiselni uporabi te določbe tudi v tem postopku, je višje sodišče tudi zato v tem delu upnikov stroškovnik potrdilo. Če bi bil namreč upnik upravičen celo do višjega zneska, pritožnik ne more uspešno ugovarjati, da ne gre za stroške, ki so bili potrebni za odpravo napak.
sodba, s katero je bila preklicana pogojna obsodba - pogojna obsodba - pogojna obsodba s posebnim pogojem
Na podlagi gornjih ugotovitev torej ni dvoma, da so vse tri obsojenke šele po prejemu izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje in v času odprtega roka za vložitev pritožbe izpolnile posebni pogoj po citirani sodbi sodišča prve stopnje opr. št. III K 10773/2019 z dne 13. 1. 2020, s čemer je odpadla tudi podlaga za preklic pogojne obsodbe po tej sodbi.
ZPP člen 205, 205/1-6, 207. ZIZ člen 194, 194/2. Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ (2020) točka 2, 2/6. ZS člen 83, 83/4. ZIUPOPDVE člen 121.
prekinitev in mirovanje postopka - ustavitev izvršbe - neuspešna prodaja nepremičnine - ponovna prodaja nepremičnine - predlog upnika za prodajo - rok za podajo predloga - procesni rok - odlog izvršbe - epidemija - COVID-19 - interventni ukrep - pravna narava odloga izvršbe - prekinitev postopka - vpliv na tek rokov - tek procesnega roka
ZIZ ne ureja pravne narave odloga izvršbe v smislu prekinitve ali mirovanja postopka, govori le o odložitvi izvršbe. Sodna praksa je glede tega enotna, da odlog izvršbe, ki ga predlagata stranki, ne vpliva na tek zakonskih rokov, a vendar je v predmetni zadevi situacija nekoliko drugačna. Izvršba namreč ni bila odložena na predlog strank, ampak po samem zakonu (ZIUPOPDVE). Stranki tako na odlog izvršbe nista imeli vpliva in ta ne predstavlja njune volje, ampak voljo zakonodajalca. Zato takšnega odloga tudi ni mogoče primerjati z institutom mirovanja postopka, kot je glavni argument navedenih sodnih odločb, ki govorijo o vplivu odloga izvršbe na tek zakonskih rokov. V opisani situaciji je naravi in smislu zakonitega odloga bližja primerjava s prekinitvijo postopka, ki pa vpliva na tek procesnih rokov, kakršen je tudi rok iz drugega odstavka 194. člena ZIZ.
zavarovanje z začasno odredbo - avtorska pravica - trditveno in dokazno breme - eventualna maksima - računalniški program - podatkovna baza - imetništvo avtorskih pravic - avtorsko delo - individualnost avtorskega dela - domneva kdo je avtor - verjetnost kršitve avtorske pravice
ZIZ in ZASP določbe, ki bi določala zatrjevano eventualno maksimo, nimata. Katero določbo postopka je sodišče z upoštevanjem upnikovega odgovora kršilo, dolžnik niti ne pove. Iz ustavne pravice do enakega varstva pravic izhaja, da lahko upnik v odgovoru na ugovor odgovori na dolžnikove ugovorne navedbe, se opredeli do ponujenih dokazov, in če je to zaradi uspeha potrebno, pri tem navede nova dejstva in nove dokaze, s čimer skuša ovreči utemeljenost dolžnikovega ugovora. Upnik v odgovoru na ugovor ni dopolnjeval morebiti pomanjkljive trditvene in dokazne podlage predloga za zavarovanje. Le dopolnil jo je, glede na vsebino dolžnikovega ugovora.
Imetnik materialnopravnih upravičenj je v tem primeru delodajalec, to je upnik. Kot takemu mu gre tudi zahtevek za pravno varstvo njegovih materialnopravnih upravičenj. Računalniški program z opisanimi funkcionalnostmi je kompleksen. S tem je materialnopravni pogoj individualnosti za potrebe tega postopka zadosti izkazan. Upnik računalniški program na svoji spletni strani trži kot svojega. Upnik se navzven deklarira kot avtor, v predlogu za zavarovanje poimensko navede nekatere od 20 občin, katerim prodaja licenco za uporabo programa, za eno od njih vsekakor to pritožbeno ni sporno.
SPZ člen 89, 89/2, 217, 217/2, 217/3, 218, 219. ZTLR člen 50, 54, 54/1, 54/2. ZPP člen 184, 184/2. ZZK-1 člen 19. ODZ paragraf 1460, 1461, 1462, 1463, 1464, 1479.
tožba na ugotovitev obstoja stvarne služnosti - priposestvovanje služnosti hoje in vožnje - sprememba tožbe - identičnost zahtevka - navidezni podredni zahtevek - dokazna ocena izpovedbe strank in priče - obseg priposestvovane služnosti - dejansko izvrševanje služnosti - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - načelo neposrednosti - pravica do pritožbe
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postavitev podrednega zahtevka zmotno obravnavalo kot spremembo tožbe, saj ne gre za nobeno od situacij iz drugega odstavka 184. člena ZPP, torej ne gre niti za povečanje obstoječega zahtevka niti za spremembo istovetnosti zahtevka niti za uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega. V obravnavani zadevi gre pri postavitvi podrednega zahtevka dejansko za zahtevek, ki je obsežen s primarnim zahtevkom.
Služnost se priposestvuje v obsegu, kot se je dejansko izvrševala brez nasprotovanj. Res je sicer, kar je izpostavilo sodišče prve stopnje, da se mora stvarna služnost izvrševati na način, ki najmanj obremenjuje služno stvar (50. člen ZTLR in 219. člen SPZ). Navedeno pomeni, da jo je treba izvrševati obzirno, ne predstavlja pa podlage za to, da bi se obstoj služnosti lahko ugotovil v manjšem obsegu, kot se je dejansko 20 let izvrševala.
začasna odredba v družinskih sporih - pogoji za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - stiki otroka - varstvo koristi otroka - prepovedane droge
Upoštevaje 15-letne težave nasprotne udeleženke z uživanjem drog in alkohola, večkratne recidive in njeno izrazito nepredvidljivo vedenje se je sodišču prve stopnje upravičeno porodila bojazen o ponovnem recidivu. Nanj je opozorila že izvedenka v svojem mnenju. Poudarila je, da abstinenca nasprotne udeleženke ni stabilna ter da je pri njej tveganje ponovnega pitja alkohola in zlorabe zdravil iz spektra hipnotikov in sedativov realna ter visoka. Poleg tega je nasprotna udeleženka opustila nadaljevanje zdravljenja v specializiranih programih, ki bi bili po ugotovitvah izvedenke nujni za ozdravitev od odvisnosti. Sklicevanje na pomembnost izvajanja stikov za vzdrževanje čustvene vezi med materjo in otrokom – ob ugotovljenih okoliščinah, ki jih je podrobno izpostavilo sodišče prve stopnje – ne more imeti želene teže.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 54. ZPP člen 270, 270/3.
izvedenina - nagrada in stroški izvedenca - veljavna pravna podlaga - uporaba pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih - sprememba odločbe sodišča prve stopnje - izvedba dokaza z izvedencem - plačilo predujma za izvedbo dokaza - založitev stroškov za izvedbo dokaza - plačilo iz predujma - sklep procesnega vodstva med pripravami na glavno obravnavo - nedovoljena pritožba zoper sklep procesnega vodstva - izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje
V prehodni določbi 54. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih je določeno, da se v zadevah, v katerih je sodišče imenovalo sodnega izvedenca pred uveljavitvijo pravilnika, za odmero plačila in povrnitev stroškov uporablja prej veljavni Pravilnik o sodnih izvedencih in cenilcih. Uporaba navedenih predpisov za odmero plačila in povrnitev stroškov je torej vezana na trenutek imenovanja sodnega izvedenca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00048986
SPZ člen 92, 99. SZ-1 člen 111. ZPP člen 7, 212, 115, 258, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22.
tožba za izpraznitev nepremičnine - dogovor o uporabi nepremičnine - dokazno breme stranke - nedokazanost - uporaba nepremičnine brez pravne podlage - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - zaslišanje strank - načelo obojestranskega zaslišanja strank - kršitev načela zaslišanja stranke - izjema od načela kontradiktornosti - pravica do izjave stranke - pravica do enakega varstva pravic - zloraba pravice do izjave
Sodišče prve stopnje s tem, ko toženke ni zaslišalo, ni kršilo njene pravice do izjave. Izvedba dokaza z zaslišanjem strank namreč ni namenjena izjavljanju stranke, ampak dokazovanju spornih dejstev.
Ravnanje sodišča prve stopnje, ki je v postopku zaslišalo le oba tožnika, bi lahko predstavljalo kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, a le v primeru, če bi sodišče v dokaznem postopku brez utemeljenih razlogov zaslišalo le tožnika, toženki pa bi to pravico odreklo. Kdaj lahko sodišče odloči, da zasliši le eno stranko, določa 258. člen ZPP. To lahko stori v primeru: 1. ko eni stranki niso znana sporna dejstva, 2. ko zaslišanje ene stranke ni mogoče in 3. ko ena stranka kljub pravilnem vabljenju ne pride na zaslišanje ali noče izpovedati. Sodišče prve stopnje se je v razlogih oprlo na zadnje naveden primer.
Za zaključek glavne obravnave brez izvedbe dokaza z zaslišanjem toženke v konkretnem primeru ni bilo procesnih ovir.
Toženka ni dokazala pravnega naslova (dogovora) za uporabo sporne nepremičnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00049586
OZ člen 132, 299. ZKP člen 80, 148, 164, 220, 502. KZ člen 95, 96, 96/3, 98. ZPP člen 154, 154/2, 154/3, 184, 184/3, 186.
odškodninska odgovornost države - zaseg motornega vozila - kazenski postopek - ukradeno vozilo - protipravnost - poseg v premoženje - nemožnost uporabe vozila - višina premoženjske škode - pravno priznana premoženjska škoda - najem nadomestnega vozila - amortizacija - kriterij za odločitev o stroških - sprememba tožbe - privilegirana sprememba tožbe - dolžnikova zamuda
Tudi če gre za predmet, ki ga je po ZKP treba vzeti, ali predmet, ki lahko predstavlja dokaz v kazenskem postopku, ZKP v 164. členu policiji ne daje bianko pooblastila za zaseg, ampak zaseg lahko opravi le tedaj, ko ugotovi, da je podana nevarnost odlašanja, ta nevarnost pa mora biti konkretna in ne abstraktna.
Premoženjska škoda v najširšem pomenu je vsaka kršitev premoženjske pravice drugega. Vendar pa vsaka kršitev premoženjske pravice drugega ni hkrati tudi pravno priznana premoženjska škoda, ki je predpostavka odškodninske odgovornosti. Po 132. členu OZ je pravno priznana premoženjska škoda (kot predpostavka neposlovne odškodninske odgovornosti) samo tista kršitev pravice drugega, ki povzroči še nadaljnjo posledico, in sicer bodisi zmanjšanje premoženja oškodovanca (navadna škoda) bodisi preprečitev povečanja premoženja oškodovanca (izgubljeni dobiček).
Pritožbeno sodišče se strinja z razlogi sodišča prve stopnje, da bi bila prisoja odškodnine v višini 30 % stroškov najema nadomestnega vozila, ki ni bilo najeto, arbitrarna. Poleg tega tožničin pravni prednik stroškov z najemom nadomestnega vozila ni imel, posledično pa se mu njegovo premoženje tudi ni zmanjšalo. Njegovo premoženje se je zmanjšalo le zato, ker se je v času zasega zmanjšala vrednost vozila. Amortizacija se namreč v tem času ni ustavila, ampak je tekla v breme premoženja pravnega prednika tožnice. Zato predstavlja amortizacija ekvivalent za odmero odškodnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00049142
ZNP-1 člen 42. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
razmerja med starši in otrokom - začasna odredba - postopek za izdajo začasne odredbe - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - vročitev mnenja CSD - pravica do izjave - nepravdni postopek - smiselna uporaba določb ZPP - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V postopku za izdajo začasne odredbe ni nujno, da sodišče pridobi mnenje CSD, če pa ga pridobi z namenom, da z njegovo pomočjo oblikuje odločitev o predlogu oziroma namerava nanj opreti svojo odločitev, mora z mnenjem prej seznaniti oba udeleženca postopka. Ker sodišče prve stopnje ni postopalo tako, je njegova odločitev obremenjena z navedeno bistveno kršitvijo določb postopka.