Toženec (delavec tožeče stranke) je v spornem obdobju sicer kršil določbe svoje pogodbe o zaposlitvi s tem, ko je kršil splošne akte delodajalca tožeče stranke, ki so določali obveznost sestave ustreznega medicinskega dokumenta, ki izkazuje opravljeno zdravstveno storitev, saj ni pripravil izvida za vsako izvedeno storitev akupunkture, vendar pa tega ni storil iz hude malomarnosti. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine ni utemeljen.
ZPP člen 108, 184, 339, 339/2, 339/2-14. ZIZ člen 62, 62/2.
obveznost plačila - izplačilo plače - absolutna bistvena kršitev - prekoračitev tožbenega zahtevka - izvršba na podlagi verodostojne listine
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov zahtevek za plačilo plač v spornem obdobju, čeprav iz dopolnitve tožbe oziroma prve pripravljalne vloge ne izhaja, da bi tožnik takšen zahtevek uveljavljal. V prvi pripravljalni vlogi je tožnik uveljavil nove zahtevke namesto terjatve za izplačilo plač. Zato je prvostopenjsko sodišče nepravilno odločilo o zahtevku za izplačilo plač, potem ko so bile te plačane, ne da bi prej raziskalo, ali tožnik v tožbi oziroma prvi pripravljalni vlogi sploh še vztraja pri zahtevku, o katerem je bilo odločeno s sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Z odločitvijo o zavrnitvi tožnikovega zahtevka je sodišče dejansko prekoračilo tožnikov zahtevek, zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Pritožnica je zahtevala odpust iz oddelka pod posebnim nadzorom. Sodišče ji je postavilo odvetnika po uradni dolžnosti. Predlagateljica odprave zdravljenja pod posebnim nadzorom v postopku ni uspela, sodišče pa je naložilo stroške odvetnika predlagateljici. Pred tem ji ni vročilo sklepa o postavitvi odvetnika in tudi ne sklep o odmeri stroškov. Če se lahko izkaže, da mora stranka te stroške plačati, ji morajo biti tudi sklepi vročeni. Zato gre za kršitev načela kontradiktornosti.
V tretjem odstavku 18. člena Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilu socialnovarstvenih storitev je določeno, da v primeru, če je kdo od zavezancev, na podlagi izvršljivega pravnega naslova ali pravnega posla, zavezan upravičencu v celoti plačevati oskrbo v institucionalnem varstvu, se njegov prispevek določi v višini zneska, za katerega je bil upravičenec oproščen plačila storitve. Za vrednotenje služnosti stanovanja v solastninskem deležu podarjene nepremičnine kot edine obveznosti, določene v darilni pogodbi, v tretjem odstavku 18. člena Uredbe, ni podlage. Oskrba na domu pomeni oskrbo in pomoč v različnih oblikah v primeru bolezni ali starosti. Glede na darilno pogodbo, s katero se obdarjenec oziroma zavezanec ni zavezal darovalki oziroma upravičenki nuditi oskrbo na domu oziroma, ji v kakršnikoli obliki nuditi pomoč v primeru starosti ali bolezni in drugo, za vrednotenje služnosti stanovanja, ki traja do upravičenkine smrti, ni podlage. V konkretnem primeru zato velja peti odstavek 18. člena Uredbe in določanje prispevkov zavezancev, ki veljajo za njihovo plačilno sposobnost.
Pritožba opozarja na uporabo določil OZ o družbeni pogodbi, zato pritožbeno sodišče izpostavlja, da je tudi v 992. členu OZ prav tako predpisano pravilo o odločanju družbenikov z določeno večino glasov.
Čeprav je bila tožnica v spornem obdobju (od 2008 do 2014) vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot oseba, ki samostojno opravlja poklicno dejavnost, ima na podlagi pravnomočne sodbe, s katero je bilo za nazaj vzpostavljeno delovno razmerje in s tem podlaga za obvezno zavarovanje po 14. členu ZPIZ-2, lastnost zavarovanca iz naslova delovnega razmerja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - pričakovan obseg dela
Odpovedni razlog nesposobnosti je bil določen v 2. alineji prvega odstavka 88. člena ZDR, in sicer kot nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov, ker delavec dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno, zaradi česar delavec ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Da se delavcu lahko "očita", da ne dosega delovnih rezultatov, mora delodajalec najprej določiti obseg oziroma merilo za določitev, kaj se od njega sploh pričakuje, o tem pa mora biti delavec tudi vnaprej obveščen.
Tudi v primeru, če bi se štelo, da je kvartalni plan znašal eno četrtino letnega plana in bi skladno s četrtim in petim odstavkom 11. člena pogodbe o zaposlitvi nedoseganje 60 % takega plana predstavljalo razlog nesposobnosti, tožniku kljub temu ni mogoče odpovedati pogodbe o zaposlitvi zaradi tega razloga, ker je to v nasprotju z določilom v Pravilniku, v katerem je kot razlog nesposobnosti določeno le nedoseganje polletnega ali letnega plana (cilja).
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00003424
ZDR člen 184.. OZ člen 131, 131/1, 352.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - soprispevek - absolutno zastaranje odškodninske terjatve
Tožnik je s plezanjem na delovni stroj izpolnjeval navodila nadrejenega in ni ravnal samovoljno. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je res nenavadno, da bi se delavec med delovnim procesom vzpel na delujoč delovni stroj, a tega ni upoštevalo pri ugotavljanju soprispevka tožnika, saj je kot bistveno štelo le dejstvo, da je tožnik izpolnjeval navodilo. Tožnik bi se moral zavedati, da plezanje na delovni stroj ni dovoljeno, in da se lahko stroj premakne, ne nazadnje pa je bil tožnik skupinovodja in ne navaden delavec, zato je utemeljena pritožbena navedba prvotožene stranke, da bi moral biti toliko bolj pazljiv. Pritožbeno sodišče ob upoštevanju vseh okoliščin ocenjuje, da je tožnik s svojim ravnanjem in kršenjem pravil o varnem delu vsaj v manjšem delu prispeval k nastanku škodnega dogodka (10-20 %).
Za nastop absolutnega zastaranja je odločilen čas nastanka škode. Škoda nastane takrat, ko se poseg izraža v eni od njenih oblik, ko je torej mogoče izraziti tako obstoj kot tudi obseg škode, ki jo trpi oškodovanec. Od ugotovitve tega časa je odvisen začetek teka objektivnega zastaralnega roka. Absolutno zastaranje odškodninske terjatve po drugem odstavku 352. člena OZ teče od tedaj, ko je škoda nastala, to pa ni vedno istočasno s škodnim dogodkom in je zato treba v vsakem primeru posebej ugotoviti, kdaj je posamezna škoda nastala.
ZDR-1 člen 33, 33/3, 89, 89/1, 89/1-2, 91, 163.. ZVZD-1 člen 38, 38/4, 38/5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - prepoved opravljanja dela - razporeditev delavca
ZVZD-1 v četrtem odstavku 38. člena določa, da delodajalec določi obvezne občasne preizkuse teoretične in praktične usposobljenosti za varno delo za delavce, ki delajo na delovnem mestu, na katerem iz ocene tveganja izhaja večja nevarnost za nezgode in poklicne bolezni ter za delavce, ki delajo na delovnih mestih, na katerih so nezgode pri delu in poklicne bolezni pogostejše. Prav tako peti odstavek 38. člena ZVZD-1 določa, da rok za občasne preizkuse iz prejšnjega (torej četrtega) odstavka ne sme biti daljši od dveh let. V skladu z določilom četrtega in petega odstavka 38. člena ZVZD-1, zakon nedvomno obvezuje delodajalca (toženo stranko), da določi obvezne občasne preizkuse teoretične in praktične usposobljenosti, ki se morajo izvajati znotraj časovnega okvirja največ dveh let. Namen in cilj ZVZD-1 je, da se delavcem zagotovi varnost in zdravje pri delu. Sodišče prve stopnje bi moralo uporabiti teleološko in logično razlago 38. člena ZVZD-1, ne pa jezikovne razlage, s katero je ugotovilo, da v zakonih in na podlagi zakona izdanih predpisih ni eksplicitno zapisano, da bi moral delavec, ki sicer izpolnjuje pogoje strokovne izobrazbe in ima strokovni izpit, redno letno uspešno opravljati preverjanje znanja. Vprašanje razlage zakona je vprašanje pravilne uporabe materialnega prava. S tem, ko je sodišče prve stopnje 38. člen ZVZD-1 razlagalo v nasprotju z njegovim namenom (torej zagotovitvi varnosti delavcev v delovnem procesu), je zmotno uporabilo materialno pravo.
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da zgolj ustno odrejanje dela ni pravilno v smislu zakonskih določb, ki določajo, da se delavcu v pisni obliki odredi začasno opravljanje drugega dela.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0006962
ZIZ člen 272, 272/1. ZEPT člen 18. OZ člen 134, 134/1, 134/2.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve – kršitev osebnostnih pravic – protipravnost zapisa na blogu
Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala (prvi odstavek 272. ZIZ). V skladu s prvim odstavkom 18. člena Zakona o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT) pa lahko vsak, kdor meni, da ponudnik storitev krši katero njegovo pravico, pred pristojnim sodiščem zahteva izdajo začasne odredbe. Vsak (tudi pravna oseba) ima pravico od sodišča zahtevati prenehanje kršitev osebnostnih pravic, pri čemer sodišče lahko odredi, da kršitelj preneha s takšnim dejanjem in da odstrani posledice takšnega dejanja, ker bo sicer moral plačati prizadetemu določeni denarni znesek, odmerjen skupaj ali od časovne enote (prvi in drugi odstavek 134. člena OZ).
zdravljenje v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja - povračilo stroškov zdravljenja v tujini
Ker so bile pri tožnici v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja in je utemeljeno pričakovati ozdravitev ali izboljšanje ali preprečitev nadaljnjega slabšanja zdravstvenega stanja, so izpolnjeni pogoji iz 44.a člena ZZVZZ za povračilo stroškov zdravljenja v tujini.
ZDR člen 88, 88/3, 88/3-1, 90, 90/3. Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije člen 7, 9.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - poslovni razlog - ustrezna zaposlitev - izobrazba
Zaposlitev, ki je bila ponujena tožniku z novo pogodbo o zaposlitvi, je neustrezna zato, ker se za novo zaposlitev ni zahtevala enaka stopnja strokovne izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel tožnik sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi. Pri presoji ustreznosti ponujene zaposlitve je treba primerjati najnižjo stopnjo strokovne izobrazbe, alternativno določene za ponujeno zaposlitev, ter stopnjo strokovne izobrazbe, ki je bila določena za delavčevo prejšnje delovno mesto. Če je bila za ponujeno zaposlitev najnižja alternativno določena stopnja strokovne izobrazbe za dve stopnji nižja od tiste, ki se je zahtevala za prejšnje delovno mesto, je ponudba zaposlitve neustrezna. Delo, za katerega je alternativno predpisana V. stopnja strokovne izobrazbe, ne glede na to, da je za to delovno mesto alternativno predpisana tudi VI. stopnja strokovne izobrazbe, je manj zahtevno delo in se torej razlikuje od dela na delovnem mestu, za katerega je določena VII. stopnja strokovne izobrazbe. Zato je v primeru, če je ponujena zaposlitev za dve stopnji ali celo več stopenj nižja od tiste, ki se je zahtevala za prejšnje delovno mesto delavca, takšna zaposlitev neustrezna. Ker je bil ugotovljen obstoj prostega delovnega mesta v času podaje izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi, za katerega se je zahtevala ista stopnja in vrsta izobrazbe kot za delovno mesto po odpovedani pogodbi o zaposlitvi, in ker tožena stranka, ob podanih drugih relevantnih kriterijih ustrezne zaposlitve iz 90. člena ZDR, tožniku ni ponudila sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
vpis stvarne pravice v korist vsakokratnega lastnika nepremičnine - vpis na podlagi sodne odločbe - pogoji za dovoljenost vpisa
Sodna odločba učinkuje proti F.J., ki očitno ni (več) lastnik, temveč je to P.J. Predlagateljica ne zatrjuje in izkazuje takega njegovega pravnega nasledstva, ki bi vpis omogočalo.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0017356
ZPP člen 44.
stroški postopka - vrednost predmeta - korekcijska dolžnost sodišča
Ker gre v obravnavanem primeru za premoženjski spor z nedenarnim zahtevkom (pravica do enkratnega izplačila sredstev iz naslova obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja), zoper vrednost spornega predmeta pa toženec ni ugovarjal, niti ni sodišče izkoristilo korekcijske dolžnosti iz 3. odstavka 44. člena ZPP, je pri odmeri stroškov postopka potrebno skladno z 2. odstavkom 44. člena ZPP upoštevati vrednost spornega predmeta, ki jo je navedel tožnik v tožbi.
oprostitev plačila sodne takse v zemljiškoknnjižnem postopku - vpis v korist države
Republika Slovenija v tem postopku ni predlagala vknjižbe služnostne pravice v svojo korist, temveč v korist imetnika E. d.d., zato mora takso za vpis plačati slednji.
Sodišče prve stopnje je pri presoji utemeljenosti odpovednega razloga izhajalo iz dejstev, ki jih tožnik ni zatrjeval. Vsebina tožnikove izpovedi ne predstavlja trditvene podlage, o kateri bi se nasprotna stranka lahko izjavila, sodišče pa nanjo oprlo odločitev. Sodišče prve stopnje je kršilo kontradiktornost obravnavanja, ko je v nasprotju s 7. členom ZPP (razpravno načelo) svojo odločitev oprlo na dejstva, ki jih tožnik ni zatrjeval, s čimer je toženi stranki onemogočilo, da se o njih izjavi. S tem je storilo absolutbno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v povezavi s kršitvijo 22. člena Ustave RS (enako varstvo pravic). Zato je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
zemljiškoknjižni postopek - odločba o razlastitvi - vpis lastninske pravice na nepremičnini - predlagatelj - pravno nasledstvo - predložitev listin v pritožbi
Ker je bil predlagatelj šele z zadnjim sklepom, ki ga je izdala zemljiškoknjižna sodnica, seznanjen z razlogi sodišča, zaradi katerih predlagani vpis ni dovoljen, manjkajočih listinskih dokazil ni mogel predložiti v ugovornem postopku, kot mu to sicer dovoljuje četrti odstavek 146. člena ZZK-1. Le-te je zato predložil šele v pritožbenem postopku in ker je bila pritožba vročena tudi nasprotni stranki, ki je tako pridobila možnost vplivati na presojo pritožbenega sodišča, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je predlagani vpis dovolilo.
Kazensko sankcijo na spodnji meji predpisane je mogoče izreči le pod pogojem, da razen olajševalnih okoliščin ni podana nobena obteževalna okoliščina. Kot pa je razvidno iz obrazložitve izpodbijane sodbe, sodišče prve stopnje pri nobenem od obtoženih olajševalnih okoliščin ni našlo, je pa ugotovilo, da je pri obeh obtožencih podana obteževalna okoliščina in sicer predkaznovanost.
obveznost plačila - plačilo plače - regres za letni dopust - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - jubilejna nagrada
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožnica podala po četrti alineji prvega odstavka 111. člena ZDR-1 (po predhodnem opominu na izpolnitev obveznosti in po obvestilu inšpektorata za delo), je bila podana v skladu s 111. členom ZDR-1, zato ji je na podlagi tretjega odstavka 111. člena ZDR-1 sodišče utemeljeno prisodilo odpravnino za 19 let delovne dobe in upoštevaje osnovo za izračun odpravnine, kot je izhajala iz njenih plačilnih list za zadnje tri mesece pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
Ker tožena stranka tožnici ni poravnala njenih terjatev iz naslova plače za maj in junij 2014 in iz naslova regresov za letni dopust za leto 2011, 2012, 2013 in 2014 (za leto 2014 v sorazmernem delu glede na čas zaposlitve tožnice pri toženi stranki), je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo njenemu tožbenemu zahtevku.
ZDR-1 člen 108, 108/1, 108/2. ZDR člen 73, 73/1, 73/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpovedni rok - delovnopravna kontinuiteta - sprememba delodajalca
Ker so v obravnavani zadevi ugotovljeni (objektivni) kriteriji, zaradi katerih je potrebno šteti, da gre za prenos podjetja, saj je gospodarska enota ohranila svojo identiteto, ni odločilno, da je tožnik podal odpoved pri delodajalcu prenosniku in podpisal pogodbo pri delodajalcu prevzemniku - toženi stranki. Podpisa pogodbe z delodajalcem prevzemnikom namreč, glede na okoliščine, v katerih je prišlo do odpovedi in podpisa novih pogodb o zaposlitvi, ni mogoče šteti za okoliščino, ki bi izključevala prenos podjetja, zlasti ker ob pravilni uporabi materialnega prava prehod delavcev s strani delodajalca sploh ne bi smel biti izveden na opisan način (nove pogodbe o zaposlitvi niso potrebne, še manj pa odpovedi s strani delavcev). V primeru spremembe delodajalca po 73. členu ZDR ne gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi pri prenosniku in sklenitev pogodbe pri prevzemniku. Pogodba o zaposlitvi ostaja v veljavi taka, kakršna je, spremeni se le delodajalec in to že po zakonu samem. Do novih pogodb o zaposlitvi zato niti ne bi smelo priti, glede na 73. člen ZDR, če bi delodajalca ravnala pravilno. Zato je ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 108. člena ZDR-1 tožnik upravičen do odpravnine glede na doseženo delovno dobo pri toženi stranki in delodajalcu prenosniku, torej za skupaj trinajst let delovne dobe.