VARNOST CESTNEGA PROMETA - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC0004715
ZP-1 člen 113, 113a. ZPrCP člen 106, 107.
utemeljen sum - začasen odvzem vozniškega dovoljenja - vožnja pod vplivom drog - strokovni pregled - hitri test za ugotavljanje prisotnosti drog
Sodišče mora pri presoji obstoja utemeljenega suma presojati vse okoliščine in dejstva v zvezi z ugotavljanjem obdolženčevih psihofizičnih sposobnosti na kraju samem, torej tudi rezultat hitrega testa oziroma predhodnega postopka za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica vpliva drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih prepovedanih psihoaktivnih snovi in da nikakor ni pritrditi zaključkom prvega sodišča, da je že na podlagi dela strokovnega pregleda (v katerem je sicer zapis o tem, da niso zaznane motnje, ki lahko povzročijo nezanesljivo ravnanje v prometu), mogoče kategorično izključiti obstoj utemeljenega suma, ne da bi se ob tem sodišče opredelilo tudi do tega, da je bil hitri test (test sline) pozitiven na snov opijati in da tudi iz predhodnega postopka za prepoznavo znakov (priloga A2) izhaja, da je poslujoči policist zaznal, da obstaja sum, da je obdolženec v kritičnem času vozil pod vplivom prepovedanih substanc.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSM0023307
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, člen 7, 7/2. Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II ). Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah.
mednarodna pristojnost - krajevna pristojnost - razmerje z mednarodnim elementom - kraj, kjer je prišlo do škodnega dogodka - neposredna distancirana škoda
Pristojnost sodišča v sporih z mednarodnim elementom
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2.
nagrada in stroški izvedenca – dopolnilno mnenje – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih
Izvedenec je upravičen do nagrade za dopolnilno mnenje le v primeru, da v njem odgovori na dodatna vprašanja sodišča, ki jih sodišče od njega še ni terjalo. O tem, ali je izvedenec dejansko odgovoril na dodatna vprašanja sodišča oziroma zakaj ta vloga ustreza pojmu dopolnitve mnenje, pa izpodbijani sklep nima razlogov, zato ga ni mogoče preizkusiti.
zemljiškoknjižni postopek - udeleženci zemljiškoknjižnega postopka - prijava udeležbe v zemljiškoknjižnem postopku - izkazovanje pravnega interesa
Glede na prvi odstavek 132. člena ZZK-1, ki določa udeležence zemljiškoknjižnega postopka, bi bilo pritožnico moč šteti za udeleženko predmetnega postopka, če bi izkazala, da bi utegnil biti z vpisom prizadet njen pravni interes (4. točka prvega odstavka 132. člena ZZK-1). Trditveno in dokazno breme, da utemelji svoj pravni interes, je v primeru tovrstne udeležbe na osebi, ki priglasi udeležbo.
ureditev razmerij med solastniki – način uporabe stvari v solastnini – stroški vzdrževanja – vezanost sodišča na predlog – izvedenec
Solastnik participira na solastni stvari sorazmerno s svojim solastninskim deležem tako pri koristih, kot tudi pri stroških. Če en solastnik uporablja nepremičnino v obsegu, ki presega njegov solastninski delež, je dolžan drugemu solastniku v obsegu presega povrniti korist od uporabe. V takšnem primeru bi lahko bila oba solastnika enako obremenjena s stroški. Lahko pa bi se dogovorila, da solastnik, ki uporablja stvar prek svojega solastniškega deleža, plačuje tudi sorazmerno višje stroške. Odločitev o delni razveljavitvi izpodbijanega sklepa, ki ne izenačuje solastninskih položajev obeh udeležencev, je zato pogojevala tudi razveljavitev odločitve o porazdelitvi stroškov vzdrževanja, upravljanja in uporabe.
ZAVAROVANJE TERJATEV - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM0023295
OZ člen 2. SPZ člen 10. ZIZ člen 270, 270/2, 270/3, 270/4, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-3, 272/3. ZKZ člen 19, 19/2, 19/2-e. ZZK-1 člen 8.
fiduciaren pravni posel - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost terjatve - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Bistveno za fiduciarne pravne posle je, da temeljijo na medsebojnem zaupanju (tožnica je bila s toženko in njenim možem v prijateljskih odnosih) in da začasno urejajo neko razmerje zato, ker v tem času ni mogoče na drug način doseči pogodbenega namena, ki ga stranki končno želita doseči (toženka v času nakupa sporne nepremičnine v RS ni imela davčne in matične številke, zato vpis lastninske pravice na njeno ime ni bil možen). Pogodbenik, ki začasno stvar pridobi v last (toženka je pridobila lastninsko pravico na temelju prodajne pogodbe z dne 20. 3. 2007), pri pridobljenem stvarnopravnem stanju ne more vztrajati, ker ga veže obligacijskopravna obveznost iz fiduciarnega posla. Zaradi fiduciarne obveznosti mora prenesti svoja upravičenja na upravičenca iz fiduciarnega posla (tožnico). V primeru spora mora torej upravičenec tožiti na izpolnitev fiduciarne pogodbe.
V postopku izdaje začasne odredbe se obstoj terjatve, katere zavarovanje se z izdajo te odredbe zahteva, presoja z nižjim dokaznim standardom, kot ga ZPP sicer zahteva za končno meritorno odločitev sporu (prepričanje glede pravno odločilnih dejstev), in sicer s stopnjo verjetnosti. Ob že zgoraj izpostavljenih zatrjevanjih tožnice o fiduciarnem dogovoru s toženko ter razlogih zanj, pa po prepričanju naslovnega sodišča, predložitev kupoprodajne pogodbe za sporno nepremičnino, zemljiškoknjižnega izpiska, ki izkazuje lastništvo toženke, potrdila o pridobitvi davčne številke za tožnico, predvsem pa elektronskih sporočil med pravdnima strankama, iz katerih nedvoumno izhaja, da se je tožnica v zvezi z nakupom sporne nepremičnine in plačilom kupnine zanjo dogovarjala s toženko in njenim možem, ki sta takrat še složno živela v zakonski zvezi, za izkaz verjetnosti vtoževane terjatve zadošča.
Že na osnovi razpolaganja toženke z drugimi svojimi nepremičninami pa je upravičeno sklepati, da je verjetno, da bo tako ravnala tudi s sporno nepremičnino. Ker pa tožnica zoper dobrovernega pridobitelja lastninske ali druge stvarne pravice zaradi v stvarnem (10. člen Stvarnopravnega zakonika - SPZ) in zemljiškoknjižnem pravu (8. člen Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1) uveljavljenega načela zaupanja v zemljiško knjigo ne bo varovana, pa je utemeljeno tveganje, da lastninske pravice na sporni nepremični ne bo uspela uveljaviti ali pa bo zaradi stvarnopravnih obremenitev pridobila zgolj utesnjeno lastninsko pravico, s čimer bi se izjalovil pomen sodnega varstva, ki ga tožnica uveljavlja s predmetnim zahtevkom.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0023416
OZ člen 583, 583/3, 600, 601. SPZ člen 24, 24/2, 26, 30, 33, 33/1. ZKZ člen 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38.
posestni spor - detencija - prekarij - dogovor o brezplačni uporabi nepremičnine
Da je na temelju določenega pravnega razmerja mogoče utemeljiti zaključke o detenciji, je zraven tega, da se v okviru tega razmerja dejanska oblast izvaja za drugega, potrebo hkrati ugotoviti razmerje odvisnosti in podrejenosti med detentorjem in posestnim gospodarjem, to pa more biti razpoznavno tudi navzven. Kot detencijo je tako mogoče opredeliti položaje, ko ravnanje izhaja iz delovnega ali podobnega razmerja, kjer more hkrati obstajati obveznost ravnati se po navodilih posestnika (drugega). Kot tipičen primer detentorja tako štejejo prodajalci v trgovini, uradniki, policisti in vojaki (glede uniforme in nošnje orožja). Pri tem je bistveno, da zgolj gospodarska odvisnost od posestnega gospodarja ne zadošča, temveč mora obstajati volja detentorja, da se obnaša in izvaja dejansko oblast tako, kot da je instrument gospodarja, ki ne more odstopati od njegovih navodil.
Dogovor, da bo tožnik tudi po prodaji spornih kmetijskih zemljišč M.T. ta zemljišča še naprej obdeloval in pobiral pridelke, pri čemer bo del iz tega naslova pridobljene koristi v naravi oziroma denarju izročil zakoncema K. oziroma kasneje M.T. oziroma družbi A. d.o.o., je namreč pravno pravilno opredeliti bodisi kot dogovor o brezplačni uporabi spornih nepremičnin do preklica (prekarij), ki ima v našem pravu pravno podlago v tretjem odstavku 583. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), v kolikor pa so bile dajatve tožnika iz naslova koristi od pobranih pridelkov takšne, da o neodplačnem pravnem razmerju več ni moč govoriti, pa kot dogovor o odplačni uporabi oziroma najemu spornih kmetijskih zemljišč, ki vzpostavlja odnos posredne in neposredne posesti (drugi odstavek 24. člena SPZ). Zaključek o tem, da je imel tožnik položaj neposrednega posestnika spornih zemljišč, se ne zahteva, da bi posest na le-teh izvajal pa podlagi veljavnega pravnega naslova v smislu določb 26. do 38. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ), ki normirajo zakup kmetijskih zemljišč.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM0023275
OZ člen 111, 111/5, 299. ZPP člen 212. ZVPot člen 1, 17, 21b.
pogodba o polaganju terase - potrošniška pogodba - nepravilnosti na položeni terasi - ustreznost tožbene trditvene podlage - garancijski zahtevek zoper prodajalca iz naslova proizvajalčeve garancije - odstop od pogodbe - kondikcijski zahtevek - tek zakonskih zamudnih obresti
Tožnik je navedel, da se deske lomijo na več mestih, da se na določenih mestih pojavljajo neenotni razmiki, da so zaradi prejšnjih popravil vidni sledovi naknadnih montaž, da so se določene letve zlomile ali pa so zvite in da jih je napadla plesen. S tem je napake oziroma lastnosti terase dovolj jasno in določno opisal. Zahteva, da tožnik navede točno število in mesto zlomljenih desk, bi bila prestroga in neživljenjska.
ZFPPod člen 27. ZGD člen 394. ZPP člen 196, 325, 394.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe – enotni sospornik – sosporništvo – navadni sosporniki – solidarna odgovornost – družbeniki izbrisane gospodarske družbe
Naknadna, vsebinsko drugačna odločitev proti enemu navadnemu sosporniku (na pasivni strani) ni razlog, s katerim bi bilo mogoče razveljaviti klavzulo pravnomočnosti na predhodni in že pravnomočni sodbi, ki veže drugega sospornika – solidarnega dolžnika.
Nedeljivost pravnega razmerja družbenikov izbrisane gospodarske družbe ne izvira niti iz njegove pravne narave niti ni do take razlage mogoče priti z razlago pravne norme. Toženci so glede na solidarno odgovornost družbenikov, določeno v 27. členu takrat veljavnega ZFPPod v zvezi s 394. člena tedaj veljavnega ZGD, navadni sosporniki, in tako je v primeru solidarne odgovornosti vedno.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/2.
izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje - dopolnilno mnenje - plačilo nagrade - okvir dane naloge
Ker odgovori na pripombe na izvedensko mnenje sodijo v okvir prvotno dane naloge, ni bilo podlage za ugoditev predlogu za plačilo nagrade in povrnitev stroškov za dopolnitev mnenja.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0081715
ZPP člen 14, 254, 254/3. ZMZPP člen 94 – 107. Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 20. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I).
splošni pogoji za zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb (AO-plus) – nezavarovane nevarnosti – porok – poroštvo zavarovalnice – sodba hrvaškega sodišča v kazenskem postopku – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo – priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb – izvedensko mnenje – nepopolno izvedensko mnenje – odprava pomanjkljivosti izvedenskega mnenja
Med nezavarovane nevarnosti oziroma okoliščine, v katerih zavarovalnica ne krije škode, gre med ostalim (po Splošnih pogojih za zavarovanje voznika za škodo telesnih poškodb AO plus) v primeru, če je za škodo odgovorna druga oseba, ki je plačila zmožna ali je za takšno škodo zavarovana, to je lastnik ali uporabnik drugega vozila, soudeleženega v prometni nezgodi. V tem primeru je zavarovalnica v okviru svojih kritnih obveznosti porok za plačilo odškodninskih obveznosti teh oseb pod pogojem, da ji je bilo omogočeno sodelovanje pri ugotavljanju škode, sicer se njeno poroštvo razteza le na nedvomno upravičene in primerne odškodninske terjatve (2. točka 3. člena Splošnih pogojev).
Res je, da prvostopenjsko sodišče na odločitev hrvaškega sodišča v kazenskem postopku, torej na tujo kazensko sodbo, ni vezano glede na določbo 14. člena ZPP. Odločilni razlog ni v tem, da se kazenska sodba v obsodilnem delu ne nanaša na tožnika, pač pa na drugega udeleženca prometne nezgode. Odločilno je, da navedena tuja sodna odločba v Republiki Sloveniji ni bila priznana v predpisanem postopku. O njenem priznanju kot o predhodnem vprašanju z učinkom le za obravnavani postopek, pa tudi ni moglo odločiti prvostopenjsko sodišče.
V primeru nepopolnega izvedenskega mnenja mora sodišče, skladno z določbo tretjega odstavka 254. člena ZPP, samo odpraviti pomanjkljivost izvedenskega mnenja, tudi če stranke tega posebej ne predlagajo, z zaslišanjem ali morebitno pisno dopolnitvijo mnenja.
Po splošnih življenjskih izkušnjah ne more biti dvoma, da lahko lesena tla v kleti ob prenašanju grozdja z vedrom iz kadi v prešo postanejo mokra in zdrsljiva. Vendar je to običajen riziko, ki ne terja posebnega ukrepanja. Vsaka povprečno izkušena in razumna odrasla oseba se že z običajno pazljivostjo temu lahko izogne. Da bi zavarovanec tožene stranke moral namestiti na leseni podest zaščito s folijo ali s čim drugim, je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča pretirana zahteva in tega od povprečno skrbnega lastnika zidanice v kletnih prostorih ni razumno zahtevati.
vpis spremembe imetnika pri že vpisani hipoteki - podlaga za vpis spremembe imetnika hipoteke - načelo formalnosti postopka
V tej zadevi gre za vpis spremembe imetnika pri že vpisani hipoteki. Zato so nepotrebni razlogi pritožbe o vsebini te v zemljiški knjigi vpisane pravice. Zemljiškoknjižnemu predlogu je bila priložena Pogodba o potrditvi odstopa z dne 21.7.2016, iz katere izhaja dejstvo sklenitve pravnega posla (pogodba o odstopu terjatve - terjatev je določno opredeljena), z zemljiškoknjižnim dovolilom. S tem je načelu kavzalnosti zadoščeno.
ZZK-1 člen 161 161/2-1. ZFPPIPP člen 186, 245, 251, 383.
osebni stečaj nasprotne udeleženke – omejena procesna sposobnost – pravica vložiti pritožbo
Pritožnica je bila v času odločanja o ugovoru in času vložitve pritožbe v postopku osebnega stečaja. Zaradi posledic začetka stečaja je bila nasprotna udeleženka omejeno procesno sposobna in sama procesnih dejanj ni mogla opravljati, zato tudi ni imela pravice vložiti pritožbo.
ugotovitev vrednosti nepremičnin - vezanost izvršilnega sodišča na zemljiško knjigo glede podatkov o lastništvu izvršilnega predmeta nepremičnine
Dolžnica v tej fazi postopka ne more uspeti z zatrjevanjem drugačnih solastniških deležev, kot ti izhajajo iz zemljiške knjige, saj je izvršilno sodišče na njene podatke vezano (prvi odstavek 168. člena ZIZ), pri čemer se cenitev kot izvršilno dejanje opravi v skladu s pravnomočnim sklepom o izvršbi, torej tako, da se upošteva v njem zajeto opredelitev izvršilnih predmetov.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – zavrženje pritožbe
Predmet preizkusa je pravilnost izpodbijanega sklepa, s katerim je sodišče zavrglo tožnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks, ki pa jo tožnik sploh ne izpodbija temveč samo obvešča sodišče, da je sodno takso že plačal in prosi, da sodišče v tej zadevi prednostno postopa.
OZ člen 311, 312, 313, 318. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-15.
ugovor pobota – konkretiziran ugovor pobota – materialnopravno pobotanje – pogoji za pobot – protispisnost – pritožbene novote
Kdaj naj bi toženec tekom pravdnega postopka (v smislu vseh za to potrebnih predpostavk predvidenih v določbah OZ) jasno uveljavljal oziroma se ustrezno (to je konkretizirano) skliceval na materialno-pravni ugovor pobota, ni razvidno. Povsem splošno sklicevanje na okoliščino, da so se finančne obveznosti med pravdnima strankama tekom poslovnega razmerja „zapirale“ tudi z medsebojnimi kompenzacijami, v tem oziru ne zadostuje.
pravdni stroški – zastopanje na narokih – izdatki za poštne in telefonske storitve – izdatki za fotokopiranje – urnina
Sodišče prve stopnje je urnino obračunalo pravilno. Ker je prvi narok trajal tri ure in štirideset minut, je bil toženčev odvetnik upravičen do urnine v višini 300 točk. Ker je drugi narok trajal eno uro in dvainštirideset minut, je bil upravičen do urnine v višini 100 točk. V skladu s prvim odstavkom 6. člena OT se namreč odvetniku prizna urnina za zastopanje na naroku v višini 50 točk za vsake začete nadaljnje pol ure nad eno uro.