posledice začetka postopka prisilne poravnave na izvršilni postopek – faza odločanja o ugovoru
Po ustaljeni sodni praksi so pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave zoper insolventnega dolžnika predpisane za primer, ko je izvršilni postopek v fazi opravljanja izvršbe, ne pa tudi, ko je zadeva (še) v fazi odločanja o ugovoru zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi, ki ima naravo plačilnega naloga. V tej fazi izvršilnega postopka začetek postopka prisilne poravnave nima posledic, kot jih tudi nima v pravdnem postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086012
OZ člen 460, 460/3, 461, 461/2, 480. ZVKSES člen 25, 25/3. ZPP člen 286. SZ člen 3, 3-3.
prodajna pogodba – stvarne napake – jamčevalni zahtevki – jamčevanje za stvarne napake – notifikacija – znižanje kupnine – tožbeni zahtevek za znižanje kupnine – oblikovalni tožbeni zahtevek – izguba pravic – pravočasnost zahtevka – prekluzija – prekluzivni rok – naknadna sprememba sodne prakse – pravica do sodnega varstva – očitna napaka – skupni del stavbe
Čeprav oblikovalni tožbeni zahtevek ni bil postavljen že ob vložitvi tožbe, temveč šele kasneje, tožnika ne more zadeti sankcija prekluzije.
V času vložitve tožbe, s katero je bil postavljen le denarni zahtevek, ni bilo enotne sodne prakse glede vprašanja, ali je treba jamčevalni zahtevek za znižanje kupnine uveljavljati z oblikovalnim zahtevkom ali zadostuje zgolj dajatveni.
telesna okvara - invalidnina - invalid III. kategorije invalidnosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - pokojninska doba
Pri tožnici je še podana preostala delovna zmožnost, saj lahko dela s polnim delovnim časom ob upoštevanju stvarnih razbremenitev. Tožnica ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do invalidske pokojnine, kakor so določeni v 41. členu ZPIZ-2, saj pri njej ni nastala invalidnost I. kategorije, niti invalidnost II. kategorije, temveč gre za zavarovanko, pri kateri je še naprej podana invalidnost III. kategorije invalidnosti, ni pa še dopolnila 65 let.
Okvare, ki jih ima tožnica na levi roki niso tiste vrste telesnih okvar, ki bi jih Samoupravni Sporazum o Seznamu telesnih okvar določal kot telesno okvaro niti ne gre za telesno okvaro, ki bi bila posledica poklicne bolezni ali poškodbe pri delu. Zato tožnica ni upravičena do invalidnine.
Prvostopenjsko sodišče ni ugotavljalo, ali tožnica za pridobitev novih pravic, na podlagi invalidnosti III. kategorije, izpolnjuje pogoj zavarovalne oziroma pokojninske dobe, določen za pridobitev pravice do invalidske pokojnine, kakor to določa 2. alineja prvega odstavka 69. člena ZPIZ-2. Tožnica bi po določbi 2. alineje prvega odstavka 42. člena ZPIZ-2 morala ob nastanku sprememb dopolniti pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino obdobja od dopolnjenega 20. leta starosti, do nastanka nove invalidnosti (delovna leta), šteto delovna leta kot polna leta. Sodba se v tem delu ne more preizkusiti, saj prvostopenjsko sodišče ni ugotovilo, koliko pokojninske dobe ima tožnica in ali izpolnjuje pogoje zavarovalne oziroma pokojninske dobe, določeno za pridobitev pravice do invalidske pokojnine. Zato je pritožbeno sodišče v tem delu razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v novo sojenje.
Tožnik je še zmožen opravljati drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu z omejitvami v polnem delovnem času. Ker ni podana popolna izguba delovne zmožnosti, pogoji za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in pridobitev pravice do invalidske pokojnine niso izpolnjeni.
denarna socialna pomoč - vračilo - krivdno ravnanje
Tožena stranka je odločitev o vrnitvi neupravičeno prejete denarne socialne pomoči sprejela ob ugotovitvi, da je bila tožniku z odločbo ZPIZ priznana pravica do sorazmernega dela starostne pokojnine. To odločbo je tožnik priložil k vlogi za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. V tem primeru pa tožniku ni mogoče očitati krivdnega ravnanja oziroma niso izpolnjeni razlogi določeni v 43. členu ZUPJS, da bi se odločba o priznani pravici do denarne socialne pomoči razveljavila. Tožena stranka bi morala odločbo ZPIZ upoštevati v okviru ugotavljanja dejanskega stanja. Če je bilo dejansko stanje nepravilno ugotovljeno, tožena stranka take pomanjkljivosti ne more sanirati s sklicevanjem na določbo 43. člena ZUPJS, saj tožniku ni mogoče očitati, da je s svojim ravnanjem povzročil, da je tožena stranka izdala nepravilno odločbo. Zato je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo utemeljeno odpravilo upravni odločbi tožene stranke.
Tožniku je bilo povračilo stroškov za nakup ortoze v tujini zavrnjeno, ker odločba o upravičenosti do medicinsko tehničnega pripomočka pred potekom trajnostne dobe ni bila izdana, niti ni bila predhodno izdana naročilnica. Tožnik je bil ves čas specialistično voden in obravnavan ter je bila zdravnica seznanjena z njegovimi težavami. Opustitev predpisanih formalnih postopkov pristojnega zdravnika, ki bi lahko po 44. c členu ZZVZZ predhodno za ortoze izdal naročilnico ali predlog za izdajo odločbe, ne more iti v škodo tožniku. Še zlasti, če je do ortoze medicinsko upravičen in mu je v Sloveniji sploh ni mogoče zagotoviti. Zato je pritožbeno sodišče zavrnilno sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje, v katerem bo potrebno ugotoviti, ali je tožnik do ortoz, ki jih je kupil v tujini, upravičen.
ZZVZZ člen 80. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
začasna nezmožnost za delo - ocena začasne nezmožnosti za nazaj - odsotnost, daljša od treh dni - utemeljeni razlogi
Pri tožniku je bila zaradi akutne stresne reakcije, ko je ob osebnostnih potezah začel izgubljati sposobnost presoje realnosti in ni bil niti zmožen presoditi, da potrebuje bolniški stalež, podan utemeljen razlog zaradi katerega osebni zdravnici ni mogel sporočiti zadržanosti od dela, pri čemer je bil v tem obdobju tudi sicer nezmožen za delo zaradi bolezni. Zato so izpolnjeni pogoji iz 232. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, da se začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni oceni za več kot tri dni za nazaj.
predčasna pokojnina - pokojninska doba brez dokupa - trajno znižanje pokojnine - malus
Tožnik je do dneva uveljavitve pravice dopolnil 59 let starosti in 40 let ter 24 dni pokojninske dobe, od tega 36 let, 9 mesecev in 20 dni pokojninske dobe brez dokupa. Toženec mu je pravilno priznal pravico do predčasne pokojnine zaradi krajše pokojninske dobe brez dokupa od predpisanih 40 let in pokojnino, odmerjeno v višini 57,25 % dejanske pokojninske osnove, zakonito trajno znižal za 18 % zaradi manjkajočih let do dopolnitve 65 let starosti. Tožbeni zahtevek na priznanje višje pokojnine ni utemeljen.
Pojem hujšega prekrška ureja (od 14. 6. 2013 dalje, ko je stopila v uporabo novela ZP-1H) drugi odstavek 23. člena ZP-1 kot sistemski zakon, čeprav je ta pojem povsem enako urejen v določbi četrtega odstavka 23. člena ZPrCP.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023934
KZ-1 člen 86, 86/5. ZIKS-1 člen 12, 12/1.
presoja utemeljenosti predloga za nadomestitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna ter hišnim zaporom - upoštevanje obsojenčevih osebnih in družinskih razmer - obstoj formalnih pogojev - zaposlenost obsojenca - obnašanje obsojenca v času nadomestitve kazni zapora z delom v splošno korist - izrečena kazen kot zgornja meja za nadomeščanje kazni zapora s hišnim zaporom
Zgornja meja, pri kateri je lahko kazen zapora nadomeščena s hišnim zaporom je v četrtem odstavku 86. člena KZ-1 jasno določena, sodišče prve stopnje pa je za izhodišče pravilno štelo izrečeno kazen in ne preostanek že izvršene kazni.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47/4, 51.
izvedensko mnenje - nagrada za izvedensko mnenje - zahtevno mnenje
Skladno s četrtim odstavkom 47. člena je zahtevnost izvida in mnenja odvisna zlasti od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo izvida in mnenja, časa, ki ga ima izvedenec na voljo, da ga pripravi, kompleksnosti in vrste zadeve, ki je predmet izvida in mnenja ter drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti izvida in mnenja. Sodni izvedenec je proučil dokumentacijo v sodnem in upravnem spisu ter s tem v zvezi podal izvedensko mnenje. Na samo odločitev ne more vplivati zgolj dejstvo, na koliko straneh je tako izvedensko mnenje zapisano, temveč je potrebno upoštevati razloge, kot izhajajo iz že citiranega 4. odstavka 47. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. Sodišče prve stopnje je izvedensko mnenje utemeljeno ovrednotilo kot zahtevno mnenje.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – vročanje – stalno prebivališče v tujini – začasno prebivališče
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da tožena stranka tožniku pred odpovedjo ni omogočila zagovora, ker mu ni poslala vabila na zagovor na naslov v BiH. Po določbi četrtega odstavka 88. člena ZDR-1 lahko delodajalec pisno seznani delavca z razlogi za izredno odpoved tudi s priporočeno pošiljko s povratnico na naslovu začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji. Vročanje delavcu v tujino v določbi 88. člena ZDR-1 tudi sicer ni predvideno, saj se v primeru, če delavec nima stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma pisanje delodajalca nabije na oglasno mesto, ki je dostopno delavcu, na sedežu delodajalca.
Tožeča stranka je v predmetni zadevi vložila tožbo zoper toženo stranko, s katero zahteva od tožene stranke plačilo odškodnine za škodo, ki ji je nastala zaradi ravnanja toženca kot prokurista tožeče stranke, ki naj bi zlorabil svoj položaj v gospodarski družbi in naklepoma odredil prodajo določenih vlečnih vozil in gozdarske prikolice, ki je bila takrat še last tožeče stranke, ter da je zlorabil svoj položaj v gospodarski družbi in naklepoma potrdil opravo storitev ter odredil njihovo plačilo, kljub temu da je vedel, da zaračunane storitve s strani družbe C. d. o. o. v resnici niso bile nikoli opravljene. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da delovno sodišče ni stvarno pristojno za odločanje v predmetnem sporu, ker ne gre za spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki skladno s 5. členom, temveč gre za spor med družbo in prokuristom za povračilo škode, torej za gospodarski spor.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom - zmota - nedopustna grožnja
Izjava nadrejene, da bodo zoper tožnico uvedli postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru, če ne podpiše sporazuma, ne predstavlja nedopustne grožnje, ki bi vplivala na veljavnost sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi. Na veljavnost sporazuma tudi ne vpliva, da je tožnica laik in prava nevešče stranka, ter da je bila ob podpisu sporazuma v podrejenem položaju.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00002031
KZ-1 člen 204, 204/2. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-5, 437.
kaznivo dejanje tatvine - stvar majhne vrednosti - nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba
Podana je nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročil kazenski postopek, saj je bila vrednost odtujene stvari le 1,49 EUR.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 89, 89/1, 89/1-2. URS člen 22, 34. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca št. 158 člen 7.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - direktor
Razrešitev direktorja je utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, saj tak delavec ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje dela direktorja, za kar je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku na podlagi 2. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, zakonita.
neprava stvarna služnost – služnost vodovodne in kanalizacijske napeljave – sodba na podlagi pripoznave – povrnitev stroškov postopka – povod za tožbo – odmera stroškov – strošek odgovora na tožbo – potni stroški – potrebni stroški
Tožnik se na vlogo ni odzval, toženčevih trditev v zvezi s predpravdnim postopanjem, ki so nasprotovale njegovim trditvam, ni prerekal, njegovi izrecni zahtevi za povrnitev stroškov na podlagi 157. člena ZPP ni nasprotoval. Ob nasprotujočih si trditvah pravdnih strank, ob tem da se o povrnitvi stroškov odloča na zahtevo stranke brez obravnavanja (in izvajanja dokazov), navedeno zadostuje za odločitev, da je toženčev predlog za povrnitev stroškov postopka na podlagi 157. člena ZPP, utemeljen.
zahteva za sodno varstvo - kartelno dogovarjanje - omejevalni sporazum - usklajeno določanje cen - pravica do izjave - dejstva in dokazi v izjavi
Pritožnica pravna oseba bi morala v hitrem postopku, ko ji je bila dana možnost izjave po 55. členu ZP-1, navesti vsa dejstva in dokaze, najkasneje pa (ob upoštevanju določil 3. alinee prvega odstavka 62. člena ZP-1) v zahtevi za sodno varstvo.
Sodišče prve stopnje je v sodbi podalo dovolj jasne razloge o znakih prekrška: da je šlo za kartelni dogovor med navzočimi predstavniki pravnih oseb, kar se je tudi odrazilo v nadaljnjem postopanju pravnih oseb, saj so vse tiste pravne osebe, ki so do takrat imele nižje cene, le-te zvišale na dogovorjeno raven.