Čeprav izvedba dokaza z izvedencem v postopkih delitve solastne stvari ni izrecno zakonsko določena, uporaba 36. člena ZNP tudi v tovrstnih postopkih ni izključena.
Izkaže se torej, da tožena stranka svojih trditev o tem, da omenjenega obvestila ni nikoli prejela, ni uspela dokazati (oziroma da ji ni uspelo ustvariti niti dvoma o tem, da je obvestilo dne 19. 9. 2016 prejela). Posledično pa ji ni uspelo utemeljiti niti njenih končnih pritožbenih trditev o kršitvi pravil vročanja in (prav tako) zmotno ugotovljenem dejstvu, da ji je bila odločba z dne 6. 9. 2016 vročena oziroma se je štela za vročeno 4. 10. 2016. Sodišče prve stopnje bi namreč po mnenju pritožnice - glede na to, da obvestila iz tretjega odstavka 142. člena ZPP po njenih trditvah ni prejela - kot datum vročitve moralo upoštevati datum dejanskega prejema sodne pošiljke. Ker je upoštevaje podatke spisa oziroma v njem se nahajajoče obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi pritožbeno sodišče (enako kot prvostopenjsko sodišče) ugotovilo, da je bila vročitev opravljena pravilno, v skladu z določbami tretjega in četrtega odstavka 142. člena ZPP (na podlagi fikcije) dne 4. 10. 2016 (saj pritožnici ni uspelo izkazati, da je podatek, ki izhaja iz javne listine, napačen), pravila iz šestega odstavka 139. člena ZPP o upoštevanju datuma dejanskega prejema pisanja, ni mogoče upoštevati. Enako zato tudi ni mogoče zaključiti, da je bila vročitev sodbe in sklepa z dne 6. 9. 2016 opravljena 5. 10. 2016.
nevarna vožnja v cestnem prometu – koncentracija alkohola v krvi, ki presega zakonsko mejo – popolnoma nesposoben voznik za varno vožnjo – varnostni ukrep odvzem vozniškega dovoljenja
Obdolženi ne more biti uspešen s svojim stališčem, da bi bil namen kazni dosežen že s stransko kaznijo prepovedi vožnje motornega vozila, ki jo predvideva 48. člen KZ-1. Obdolženec je namreč vozil motorno vozilo v cestnem prometu s koncentracijo alkohola v organizmu, ki skoraj enkrat presega mejo nad katero se šteje voznik za popolnoma nesposobnega za varno vožnjo (1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka), pri tolikšni koncentraciji alkohola v organizmu pa Zakon o pravilih cestnega prometa (ZprCP) v določbi 4. točke petega odstavka 105. člena predpisuje izrek števila kazenskih točk, ki imajo za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (poleg globe najmanj 1.200,00 EUR je predpisana stranska sankcija 18 kazenskih točk) tudi v primeru, da bi šlo zgolj za prekršek vožnje motornega vozila v cestnem prometu pod vplivom alkohola, torej, ne da bi pri tem prišlo do povzročitve neposredne nevarnosti za življenje ali telo kakšne (druge) osebe.
vročanje sodnih pisanj – zastopanje po pooblaščencu – vročitev naloga za plačilo sodne takse – domneva vročitve plačilnega naloga – podpisana vročilnica – vročilnica kot javna listina – izpodbijanje domneve o vročitvi – skrbnost prejemnika sodnega pisanja – napake pri vročanju – možnost dokazovanja – verjetnost – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – domneva umika pritožbe – izvedba obravnave v postopku odločanja o pritožbi zoper sklep – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Za učinkovit potek postopka je nujno, da ima sodišče zanesljiv dokaz o tem, da so bila strankam pisanja vročena. Izvrševanje potrebne skrbnosti ob podpisovanju vročilnice je ena od okoliščin pri presoji, ali je bilo pisanje izročeno, ni pa edina. V presojo, ali je stranka uspela izpodbiti domnevo vročitve, je treba vključiti vse okoliščine primera. Stranki ne sme biti naloženo tolikšno breme, da bi ji bila dejansko odvzeta razumna možnost dokazovanja.
URS člen 25. ZPP člen 105, 108, 108/4, 333, 333/1, 343, 343/1, 367, 394.
zavrženje vloge – nerazumljiva vloga – ponovna pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje – prepoved ponovnega odločanja o isti stvari – ne bis in idem – nedovoljena pritožba
Ponovna pritožba kot redno pravno sredstvo ni več mogoča, saj to prepoveduje procesno pravilo o prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari (ne bis in idem).
pripor - pogoji za odreditev pripora - zagotovitev navzočnosti obdolženega na glavno obravnavi
O tem, ali in na kak način je bilo vabilo obdolženki na glavno obravnavo (pravilno) vročeno, ni ničesar navedenega ne v zapisniku o glavni obravnavi z dne 24. 1. 2017 in tudi ne v izpodbijanem sklepu. Zato je povsem nejasno, ali je bila obdolženka torej sploh v redu povabljena, saj sodišče tega, kot že rečeno, ni ugotavljalo, čeprav je slednje pogoj za stopnjevanje ukrepov za zagotovitev obdolženkine navzočnosti na glavni obravnavi.
OZ člen 619. ZPP člen 214, 214/2, 286, 326, 332, 458, 458/4.
spor majhne vrednosti – dopolnilni sklep – predlog za popravo sodbe – nedovoljeni pritožbeni razlogi – materialno procesno vodstvo – neobstoj računov
Obveznost tožene stranke izhaja iz ugotovitve, da so bile storitve tožeče stranke za toženo stranko opravljene, zaradi česar ji je dolžna opravljeno delo plačati ne glede na dejstvo obstoja vtoževanih računov.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obstoj pooblastila s strani likvidacijskega upravitelja - psotopek likvidacije
Glede obstoja pooblastila s strani likvidacijskega upravitelja tožeče stranke pritožbeno sodišče ocenjuje, da se na to kršitev lahko sklicuje samo stranka, ki v postopku na prvi stopnji bi bila v redu zastopana, ne pa tudi njen nasprotnik, ki v pravdi na prvi stopnji ni uspel. Iz teh razlogov po oceni pritožbenega sodišča ni podana očitana procesna kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Toženec se iz razloga, ker mu Splošni pogoji, ki so edini določali odškodninsko odgovornost leasingojemalca, če leasingodajalec odstopi od pogodbe, niso bili izročeni, ob podaji pisne poroštvene izjave ni mogel zavezati tudi k plačilu odškodnine za primer, da bi leasingodajalec odstopil od pogodbe, saj mu takšna obveznost leasingojemalca ni bila poznana.
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 131/2, 354, 354/1, 355, 355/3, 355/3-8.
predlog za izvršbo po začetku stečajnega postopka - osebni stečaj - dopustnost izvršbe
Ko je sklep o izvršbi že izdan, pa čeprav je s tem kršena določba prvega odstavka 131. člena ZFPPIPP, sodišče po uradni dolžnosti sklepa o izvršbi ne sme razveljaviti in predloga za izvršbo zavrniti ali zavreči.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086012
OZ člen 460, 460/3, 461, 461/2, 480. ZVKSES člen 25, 25/3. ZPP člen 286. SZ člen 3, 3-3.
prodajna pogodba – stvarne napake – jamčevalni zahtevki – jamčevanje za stvarne napake – notifikacija – znižanje kupnine – tožbeni zahtevek za znižanje kupnine – oblikovalni tožbeni zahtevek – izguba pravic – pravočasnost zahtevka – prekluzija – prekluzivni rok – naknadna sprememba sodne prakse – pravica do sodnega varstva – očitna napaka – skupni del stavbe
Čeprav oblikovalni tožbeni zahtevek ni bil postavljen že ob vložitvi tožbe, temveč šele kasneje, tožnika ne more zadeti sankcija prekluzije.
V času vložitve tožbe, s katero je bil postavljen le denarni zahtevek, ni bilo enotne sodne prakse glede vprašanja, ali je treba jamčevalni zahtevek za znižanje kupnine uveljavljati z oblikovalnim zahtevkom ali zadostuje zgolj dajatveni.
KZ-1 člen 204, 204/1, 340, 340/1. ZG člen 2, 2/1. ZRud člen 3, 3/1, 3/1-12, 11, 11/1.
kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine - uničevanje gozdov - uničenje v večjem obsegu - funkcionalnost gozdne površine - razlaga inkriminacije - kazniva dejanja zoper premoženje - tatvina - naravni viri - mineralne surovine - izkoriščanje mineralnih surovin
Za presojo, ali je gozd uničen v večjem obsegu, ni bistvena le velikost gozdne površine, v katero storilec zavestno v nasprotju s predpisi ali odredbami pristojnih organov poseže s krčenjem, golosekom ali na drugačen način, ki ima za posledico uničenje gozda v večjem obsegu, temveč je odločilno, da gozd oziroma gozdna površina ne more več opravljati katere izmed svojih funkcij.
ZST-1 člen 1, 12, 12/3. ZPP člen 108, 116, 214. Sodni red člen 70.
vrnitev v prejšnje stanje – predlog za oprostitev plačila sodnih taks – izjava o premoženjskem stanju – vložitev vloge na nepristojno sodišče – trditveno in dokazno breme – vročitev
Iz priloženih prilog k pritožbi (potrdila o oddaji pošiljke, B5 in sledenje pošiljk, B6 – podatki izbrane pošiljke po sprejemni številki, ki se ujema s sprejemno pošiljko iz potrdila o oddaji pošiljke), res izhaja, da je bila pošiljka sprejeta na pošti in predana v dostavo. Vendar pa iz teh podatkov ne izhaja, komu je bila poskušana dostava, niti ali so bili v navedenih pošiljkah res izpolnjeni obrazci o premoženjskem stanju za vsako izmed toženih strank, s čimer bi tožena stranka zadostila formalnim pogojem pred vsebinskim obravnavanjem predloga za oprostitev plačila sodne takse za napoved pritožbe, kot ji je bilo naloženo s sklepom istega sodišča 17. 11. 2016. Tožena stranka niti k pritožbi ni priložila po njenih trditvah pravočasno izpolnjenih obrazcev, da bi se lahko sodišču druge stopnje porodil dvom, ali so bili v navedeni pošiljki dejansko vsi trije izpolnjeni obrazci ali ne.
Stranke lahko dobijo vse podatke o svoji zadevi v času uradnih ur sodišča (prvi odstavek 70. člena Sodnega reda). Če bi ravnala dovolj skrbno, bi tožena stranka lahko, ker je sama storila napako in vložila vlogo na nepristojno sodišče, takoj, ko je to ugotovila, opravila poizvedbe pri Okrajnem sodišču v Ljubljani, ali so njeno pošiljko prejeli in ali so jo odstopili v reševanje pristojnemu Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Vsaka stranka v postopku mora biti aktivna pri uveljavljanju svojih pravic. Tožena stranka pa ni zadostila svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu (214. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1), ki je na njej, da bi lahko s pritožbo uspela.
Upnik lahko uveljavlja ničnost pogodbe tudi, če se je nad eno od pogodbenih strank nične pogodbe pričel postopek osebnega stečaja.
Navidezna pogodba je nična, ničnost lahko uveljavlja vsaka oseba s pravnim interesom. Niti OZ niti ZFPPIPP ne določata, da bi se z začetkom stečajnega postopka nad fizično osebo zaradi tega karkoli spremenilo. Glede na to je mogoče sklepati, da ničnostni spori zgolj zaradi začetka postopka osebnega stečaja niso nedopustni.
Zahtevke na ugotovitev ničnosti lahko uveljavlja vsaka oseba s pravnim interesom, ne more pa uveljavljati zahtevkov iz neupravičene obogatitve. Podobne zakonske določbe glede zahtevkov iz neupravičene obogatitve kot je 92. člen OZ glede ugotavljanja ničnosti, v OZ namreč ni.
Namen ZFPIPP je ravno, da se odpravijo pravne posledice dejanj, zaradi katerih je stečajna masa manjša, kot bi bila sicer. Temu namenu služi stečajno izpodbijanje. Zahtevek lahko uveljavlja tudi oseba, ki sicer ni bila udeležena pri samem pravnem dejanju, pod predpostavko, da uveljavlja zahtevek v korist stečajnega dolžnika. To pa je tožeča stranka tudi storila. Če tožeča stranka uveljavlja ničnost pogodbe – kot jo je v tej zadevi - vodi ničnost do dajatvenih (vrnitvenih) zahtevkov. Ti pa so po svoji vsebini enaki tistim, ki se lahko uveljavljajo s stečajnim ali zunajstečajnim izpodbijanjem. Isti namen, kot je dosežen z eno od obeh vrst izpodbijanja, je dosežen tudi s sodno ugotovitvijo ničnosti. Tožeča stranka lahko zato uveljavlja tudi zahtevke na vrnitev dajatev ali storitev v stečajno maso.
Tožba je bila vložena pred uvedbo postopka osebnega stečaja nad tretjo toženko. Zato tožba, ki je bila vložena po 255. in naslednjih členih OZ ni bila vložena niti preuranjeno, še manj pa prepozno po prvem odstavku 277. člena ZFPPIPP. Od začetka stečajnega postopka naprej je treba uporabljati pravila, določena v pododdelku 5.3.4 ZFPPIPP. V drugem odstavku 270. člena ZFPPIPP je določeno le, da je treba zahtevek po tožbi, ki je bila vložena pred začetkom stečajnega postopka uveljavljati samo še za račun stečajne mase. Nikjer pa ni določeno, da bi morala biti tožba po drugem odstavku 270. člena ZFPPIPP spremenjena v roku, ki velja za vložitev izpodbojne tožbe po prvem odstavku 277. člena ZFPPIPP. Zato je lahko spremenjena do konca glavne obravnave.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je storjena bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, to je kršitev, ki je relativne narave, saj se zahteva neposredna izkazanost vzročne zveze med kršitvijo in vsebinsko ali pravno nepravilnostjo odločitve v izpodbijanem sklepu, vendar je od odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up-431/14-11 z dne 17 12. 2014, ki jo je potrebno upoštevati tudi v predmetni zadevi, ker je prišlo do postopkovne napake, ki vpliva na poštenost postopka, ki še ni bila odpravljena, zakonski standard, to je ugotavljanje vzročne zveze, omiljen z osredotočanjem na pravico do poštenega sojenja, kot je opredeljena v prvem odstavku 6. člena EKČP s protokoli in na enako varstvo pravic iz 22. člena Ustave, ki po praksi Ustavnega in Vrhovnega sodišča1 zahtevata, da mora imeti posameznik v postopkih dejansko možnost vpliva na odločitev sodišča. Te kršitve pa v nadaljevanju pritožbe uveljavlja tudi zagovornica, s čemer se je pritožbeno sodišče strinjalo ter po obrazloženem odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).
Tožeča stranka je v predmetni zadevi vložila tožbo zoper toženo stranko, s katero zahteva od tožene stranke plačilo odškodnine za škodo, ki ji je nastala zaradi ravnanja toženca kot prokurista tožeče stranke, ki naj bi zlorabil svoj položaj v gospodarski družbi in naklepoma odredil prodajo določenih vlečnih vozil in gozdarske prikolice, ki je bila takrat še last tožeče stranke, ter da je zlorabil svoj položaj v gospodarski družbi in naklepoma potrdil opravo storitev ter odredil njihovo plačilo, kljub temu da je vedel, da zaračunane storitve s strani družbe C. d. o. o. v resnici niso bile nikoli opravljene. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da delovno sodišče ni stvarno pristojno za odločanje v predmetnem sporu, ker ne gre za spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki skladno s 5. členom, temveč gre za spor med družbo in prokuristom za povračilo škode, torej za gospodarski spor.
Sodišče prve stopnje pri izračunu opravljenih nadur ni upoštevalo dopolnitve izvedenskega mnenja, v katerem je izvedenec popravil nekaj računskih napak in ugotovil, da tožnik v mesecu avgustu 2011 ni opravljal nadur. Glede na tako izvedenčevo ugotovitev sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati prvotnega podatka o opravljenih 8,38 nadurah v mesecu avgustu 2011 in je zato tožniku prisodilo previsoko plačilo za opravljene nadure. Zato je pritožbeno sodišče delno spremenilo izpodbijano sodbo v I. točki izreka tako, da je znižalo prisojeni znesek za vrednost 8,38 nadur, ki niso bile opravljene.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-2. KZ-1 člen 139, 139/1, 139/5, 204. URS člen 34, 35. ZVOP-1 člen 77.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev pogodbenih obveznosti - znaki kaznivega dejanja - interni test integritete - sorazmernost ukrepa - poseg v osebnostne pravice delavca
Tožnik si je določenega dne prisvojil pošiljko, naslovljeno na neznanega naslovnika, v kateri je bil bankovec za 20,00 EUR in je nepravilno ravnal z neizročljivo pošiljko. S takšnim ravnanjem je naklepno huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja in ima njegovo ravnanje znake kaznivega dejanja kršitve tajnosti občil po prvem in petem odstavku 139. člena KZ-1 in kaznivega dejanja tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je podan utemeljen odpovedni razlog za izredno odpoved po 1. in 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 in je izpodbijana odpoved zakonita.
Konkretna izvedba testa integritete je bila izvedena s simulacijo vročanja navadne pisemske pošiljke, ki se, z izjemo dejstva, da je bila naslovljena na izmišljeno osebo, ni razlikovala od vsakdanje poslovne situacije. V konkretnem primeru torej ni šlo za izzivanje kriminalne dejavnosti niti za prikriti preiskovalni ukrep, ki bi bil le v pristojnosti policije. Izvedeni test integritete je bil najmilejši možen ukrep, potreben za to, da je tožena stranka lahko učinkovito preverila kršitve pismonoš pri vročanju pošiljk, pri čemer pomembnost s posegom prizadete pravice tožnika ni večja od pomembnosti pravice tožene stranke, ki se s tem posegom želi zavarovati. Izvedeni test integritete zato predstavlja sorazmeren ukrep tožene stranke.