neupravičena proizvodnja prepovedanih drog - gojenje konoplje - proizvodnja konoplje
Že glede na samo količino sadik, ki jih je obdolženec gojil, ko si je v ta namen najel celo počitniško hišico v odmaknjenem predelu podeželja, kjer je vestno pripravil vse potrebno za gojenje konoplje, ni dvoma, da je šlo za proizvodnjo.
preživnina – nasprotna izvršba – pobot – prenehanje terjatve – varstvo upnika močnejše terjatve – primeri, ko je pobot izključen
5. točka 316. člena OZ izključuje prenehanje terjatve, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja, s pobotom. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja razlaga navedene določbe kot predpisa prisilne narave z absolutno prepovedjo pobotanja, kar pa je materialnopravno nepravilno. Namen določbe je namreč varovati interese upnika močnejše terjatve in ne izključitev pobota tudi v primeru, ko se ta upnik pobotu ne upre oziroma sam uveljavlja prenehanje terjatve na podlagi pobota z nasprotno terjatvijo.
V konkretnem primeru je upnik (dolžnik po nasprotni izvršbi) kot preživninski upravičenec upnik močnejše terjatve, zato ni mogoče avtomatično izključiti njegovega materialnopravnega pobotnega ugovora.
ZIZ člen 6, 6/2, 6/2-2, 29b, 29b/2. ZS člen 53a. ZST-1 člen 34, 34/1, 34a, 34a/3.
ugovor zoper plačilni nalog - pristojnost izdaje plačilnega naloga
ZST-1 kot specialni predpis v 34. členu sicer izrecno ne predpisuje, kdo izda plačilni nalog. Vendar iz določbe drugega in tretjega odstavka 34.a člena ZST-1, ki predpisuje postopanje osebe, katera je izdala plačilni nalog v primeru vloženega ugovora, jasno izhaja, da pooblastilo za izdajo plačilnega naloga nima izključno sodnik, temveč tudi druge osebe.
Prometno dovoljenje ni stvar, ki bi bila predmet podjemnikove zastavne pravice.
Predmet podjemnikove zastavne pravice so lahko zgolj stvari, ki jih je slednji izdelal ali popravil, oziroma druge stvari, ki mu jih je naročnik izročil v zvezi s poslom, ki je predmet podjema (npr. neporabljeni del materiala, ki ga je naročnik podjemniku izročil za izdelavo stvari, ali delovna orodja, ki jih je zagotovil naročnik). Ker gre („le“) za uradni dokument, prometno dovoljenje (že pojmovno) v ta okvir ne sodi.
Stranka ima sicer pravico, da si izbere kateregakoli pooblaščenca, a mora stroške prihoda odvetnika, ki prihaja iz drugega kraja na sedež sodišča, nositi sama in jih ni mogoče naložiti nasprotni stranki. Gre za stroške, ki jih ni moč šteti za potrebne.
Odločitev je, upoštevaje le odvetniške stroške pravilna, saj so stroški in tudi uspeh v pravdi obeh strank primerljivi. Tožnica je bila sprva oproščena plačila sodne takse, ki pa jo je po zaključku postopka dolžna plačati. Pravdni stroški tožnice so tako višji od stroškov toženke v višini sodne takse. Ker sta pravdni stranki uspeli vsaka s približno polovico je toženka v takšni višini dolžna tožnici povrniti stroške takse.
IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081706
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3, 198. SPZ člen 136. Odvetniška tarifa (2015) člen 7, 7/3, 11, 19, 19/4. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 18. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja člen 5.
tožba na nedopustnost izvršbe – izločitvena tožba – nedopustnost izvršbe – ugovor tretjega v izvršilnem postopku – hipotekarni upnik – zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi – hipoteka – stroški postopka – kilometrina
Utemeljena je pritožbena graja, da sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ne bi smelo presojati, ali terjatev prvega toženca in druge toženke sploh obstoji, saj izločitvena pravda ni namenjena ponovni presoji obstoja in veljavnosti upnikove terjatve ali zastavnih pravic. Predmet presoje je izključno, ali je izvršba prvega toženca in druge toženke na nepremičninah tretje toženke nedopustna zaradi pravic, ki jih ima na nepremičninah tožnica.
Hipotekarni upnik ne more uspešno uveljaviti ugovora tretjega v izvršilnem postopku.
skupno premoženje zakoncev – deleži na skupnem premoženju – vlaganja skupnega premoženja v posebno premoženje zakonca – posebno premoženje
Večinska sodna praksa in teorija dopuščata v primerih vlaganj skupnega premoženja v posebno premoženje enega zakonca, da drugi zakonec vloži zahtevek na ugotovitev, da sodi vrednost vlaganj v njuno skupno premoženje ter izplačilo denarnega zneska, ki ustreza vrednosti vlaganj, sorazmernih z višino njegovega deleža na skupnem premoženju. V tem primeru se dejansko že zahteva delitev dela skupnega premoženja v pravdi.
motenje posesti - pravica do posesti - dobrovernost posestnika
Ob ugotovitvi tožničine posesti dovozne poti in ugotovljenem nedopustnem ravnanju toženca, ki ji je posest samovoljno preprečil, je zato pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je toženec tožnico motil v njeni zadnji mirni posesti dovozne poti.
USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DEDNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – NEPRAVDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0086015
URS člen 25. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 212, 237, 237/2, 241, 262, 285, 287, 339, 339/2, 339/2-8. ZD člen 132. ZZK-1 člen 224, 224/3, 243, 243/2, 243/2-1. ZNP člen 44. OZ člen 92.
izbrisna tožba – ničnost – izpodbojnost – volja pogodbenika – poslovna sposobnost – smrt pravdne stranke med pravdo – prekinitev postopka – kršitev načela kontradiktornsoti – neizvedba dokaznega predloga – pravica do pritožbe – materialno procesno vodstvo – oblikovanje tožbenega zahtevka – razpolaganje s skupnim premoženjem
Neodzivanje priče na vabilo sodišča ni razlog za opustitev zaslišanja. Če je neodzivanje priče posledica bolezni, se jo zasliši na domu, če pa noče priti na sodišče, je treba ravnati skladno z 241. členom ZPP.
Navedba tretjega odstavka 244. člena ZZK-1, ki prepoveduje izbrisno tožbo proti dobroverni osebi, se ne nanaša na neposrednega pridobitelja lastninske pravice, temveč izključno na nadaljnje pridobitelje pravice na nepremičnini. Načelo zaupanja v zemljiško knjigo neposrednega pridobitelja ne varuje.
V primeru nedovoljenega razpolaganja s skupnim premoženjem gre za ničen posel, če je tretji pridobitelj v slabi veri.
Sodišče lahko stranko le opozori na nepravilnosti pri oblikovanju zahtevka, ne sme pa zahtevka samo oblikovati.
zavrženje tožbe – podjemna pogodba – stvarne napake – garancija – rok – prekluziven rok – sodba presenečenja
Odločba presenečenja (in s tem kršitev pravice do izjave) bi bila podana, če bi sodišče sprejelo odločitev, ki bi temeljila na drugačni pravni oceni, z vidika katere bi bila za odločitev o sporu bistvena predvsem druga dejstva in dokazi, ki jih stranka v pričakovanju drugačne pravne ocene ne bi navaja, ker jih tudi ob potrebni skrbnosti ne bi ocenila kot bistvene.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0086227
KZ-1 člen 258, 288, 288/1, 288/2. ZKP člen 76, 76/3, 277, 277/1, 277/1-1, 435, 437, 437/1.
protizakonito, pristransko in krivično sojenje - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - formalni preizkus obtožnega predloga - materialni (vsebinski) preizkus obtožnega akta - zavrženje obtožnega predloga - nevestno delo v službi
Eventualna nepravilnost odločitve sodišča sama po sebi še ne pomeni nedopustnega ravnanja v smislu kaznivega dejanja protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja. Pojma protipravnosti sodnikovega ravnanja namreč ni mogoče enačiti z razlogi, zaradi katerih bi bila izpodbijana odločba lahko spremenjena ali razveljavljena v postopku z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi. Za obstoj kaznivega dejanja je potrebno nekaj več, in sicer zavestna in posebej motivirana (da bi stranki v postopku škodoval ali ji neupravičeno dal prednost) kršitev zakona ali izkrivljanje prava oziroma enako posebej motivirano opiranje sodne odločbe na dejstva, za katera sodnik ve, da ne obstojijo ali se krivo podtikajo z lažnimi ali nedovoljenimi dokazi.
DELOVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0017034
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 113, 215, 215/2. ZPP člen 226, 226/3.
zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – razlog nesposobnosti - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – inšpekcijski postopek – odločba inšpektorja
ZDR-1 v 113. členu in v drugem odstavku 215. člena ureja možnost in pogoje za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi tudi v primerih, ko prenehanje pogodbe o zaposlitvi že nastopi. To izhaja že iz prvega odstavka 113. člena ZDR-1 (ki velja sicer le za predstavnike delavcev, ki so tudi glede na določbe mednarodnega prava deležni posebnega varstva pred odpovedjo pogodba o zaposlitvi), ki omogoča tudi zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pa učinkuje že z vročitvijo), ob izpolnjenih pogojih, ki jih opredeljuje 113. člen ZDR-1. Enako velja tudi v primeru, ko o tem odloča inšpektor za delo in zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi z namenom, da se prepreči samovoljno ravnanje in odvrne nenadomestljiva škoda (drugi odstavek 215. člena ZDR-1) najdlje za čas do (pravnomočne) odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe. Zato je nepravilen zaključek sodišča prve stopnje, da kljub odločbi inšpektorja za delo ni pogojev za zadržanje učinkovanja prenehanja tožničine pogodbe o zaposlitvi (ob predpostavki, da se ta odločba nanaša tudi na tožnico).
prevozna pogodba – določitev cene – cena na prevoz – cena na kilometer – pomanjkljiva trditvena podlaga – pritožbene novote – pogodbeno pravo – pogodbena odškodninska odgovornost – neizkazanost škode
Glede na dejstvo, da so se spremenile relacije, po katerih bi tožeča stranka opravljala prevoze, pa je jasno, da ni bilo več mogoče uporabljati cen, določenih za prvotno dogovorjene relacije. Nasprotno bi namreč pomenilo povsem neživljenjsko situacijo, ko bi tožeča stranka, kljub pogodbenemu določilu, do kakšnega plačila je upravičena za vsak prevožen kilometer (ki se je nedvomno nanašalo na primere, ko so se prevozi opravljali na drugih relacijah), za relacije, ki pogodbeno niso bile določene, prejela plačilo, določeno za povsem druge relacije.
Nedovoljeno fotografiranje in snemanje je povzročalo pri nasprotnem udeležencu stisko, saj je med udeležencema v zvezi z njunimi medsebojnimi premoženjskimi razmerji odprtih več sodnih postopkov, njun odnos pa je zaradi številnih konfliktnih situacij izredno napet. Nedovoljeno fotografiranje predstavlja poseg v pravico do zasebnosti.
Na mestu je bila tudi prepoved vstopanja in vzdrževanja ter parkiranja predlagateljice glede posameznih nepremičnin (vključno s približevanjem nasprotnemu udeležencu in omogočanjem uporabe posameznih nepremičnin tretjim), saj je bil njen namen v tem, da bi se čim bolj zožale možnosti srečevanja med udeležencema, s tem pa tudi možnosti nedovoljenega snemanja in fotografiranja s strani predlagateljice.
Ravnanje predlagateljice v zvezi z upravljanjem skupnega premoženja (ki je temeljilo na dogovoru z nasprotnim udeležencem iz časa pred nastankom njunih sporov) ne predstavlja ekonomskega nasilja, ki bi terjalo izrek ukrepov po ZPND. Če je nasprotni udeleženec zaradi razhoda s predlagateljico enostransko odstopil od tega dogovora, spada ureditev načina uporabe skupnega premoženja v nepravdni postopek po 117. členu ZNP.
ponovno sojenje po razveljavitvi sodbe - upoštevanje napotkov višjega sodišča - zahteva za izločitev sodnika na glavni obravnavi
Po določbi tretjega odstavka 397. člena ZKP mora sodišče prve stopnje v primeru novega sojenja, potem ko je bila sodba sodišča prve stopnje s sklepom višjega sodišča razveljavljena, opraviti vsa procesna dejanja in pretresti vsa sporna vprašanja, na katera je opozorilo sodišče druge stopnje v svoji odločbi. Sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da je ravnalo v nasprotju z navedenim, zlasti pa ne, da je bistveno kršilo določbe kazenskega postopka po 7. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. Taka kršitev je podana, če sodišče s svojo sodbo ne reši popolnoma predmeta obtožbe.
- Sodišče prve stopnje v napadenem sklepu pravilno navaja, da sme med glavno obravnavo stranka zahtevati izločitev sodnika iz razloga 6. točke prvega odstavka 39. člena ZKP samo, če je razlog izločitve nastal po začetku glavne obravnave, če je bil podan že prej, pa samo v primeru, če razlog izločitve stranki ni bil znan in tudi ni mogel biti znan. Nič od navedenega iz zahteve za izločitev, ki jo je vložil zagovornik po začetku glavne obravnave, ni bilo izkazano, pa je zato odločitev sodišča prve stopnje, s katero je zahtevo za izločitev po določbi petega odstavka 42. člena ZKP zavrglo kot prepozno, pravilna.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - ravnanje oškodovanca - prekinitev vzročne zveze - neprilagojena hitrost
Res je sicer, kot to v pritožbi izpostavlja zagovornik, da do nezgode ne bi prišlo, če bi se tudi oškodovanec pred prečkanjem ceste prepričal, če je prečkanje varno. Vendar ravnanje oškodovanca ne prekinja vzročne zveze med obdolženčevim ravnanjem in prepovedano posledico.
motenje posesti – solastnina – solastnina nepremičnine – delni posestnik – motilec – korist od motilnega dejanja – ugotovitveni zahtevek – pravica do posesti
Posestno varstvo uživa tudi delni posestnik. Ta ne izvršuje dejanske oblasti nad stvarjo skupaj z drugimi posestniki (soposest); temveč jo izvršuje samostojno ter izključno na delu stvari. V obravnavanem primeru ni pomembno, da je tožnik (le) solastnik nepremičnine do 1/4, toženka pa do 2/3. V posestni pravdi se pravica do posesti ne upošteva. Sodišče mora ugotoviti le, kdo je bil zadnji posestnik.
V motenjskem sporu ni pomembno, kdo motilno dejanje dejansko izvrši, ampak se šteje za motilca tudi tisti, ki naroči določeno dejanje, ali ga kasneje odobri in je dejanje opravljeno v njegovo korist. Nepomembne so zato pritožbene navedbe, da je bila toženka v času, ko je bilo storjeno motilno dejanje odsotna, kasneje pa bolna. Enako velja glede ugotovitev o odstranitvi poštnega nabiralnika. Toženka je imela interes za odstranitev poštnega nabiralnika, pri čemer ni pomembno, ali je to dejanje opravila sama, ali po nekom drugem.
ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0085990
OZ člen 103, 104, 104/2, 239, 239/1, 282. ZIZ člen 272.
začasna odredba – regulacijska začasna odredba – verjetnost terjatve – rok za izvedbo gradbenih del – dogovor o spremembi roka – neizpolnitev obveznosti – pravočasnost izpolnitve – fiksni posel – razveza pogodbe po samem zakonu – napake pri gradnji – jamčevalni zahtevki
Če upnik sprejme od dolžnika izpolnitev, ki ima napake, potem ne more več odstopiti od pogodbe zaradi neizpolnitve, ima pa jamčevalne zahtevke.
Pri fiksnih poslih so odločilni razlogi, zaradi katerih bi bila kasnejša izpolnitev za pogodbeno stranko brez pomena. To velja tudi tedaj, če je čas izpolnitve določen z natančnim koledarskim datumom. Zato je utemeljeno, da mora biti ta volja posebej izražena in da takšen pomen časa izpolnitve sprejme nasprotna pogodbena kot del svoje obveznosti.
povrnitev premoženjske škode – kršitev pogodbe – pogodba o posredovanju – pogodba o nepremičninskem posredovanju – oddaja prostorov – podatek o potencialnem najemniku – vzpostavitev stika – zloraba podatkov – sklenitev najemne pogodbe – dokazno breme – dokazna ocena
Tožnica bi morala (v skladu s 5. točko Pogodbe o posredovanju) za svoj uspeh v pravdi dokazati, da je toženec za sklenitev najemne pogodbe izrabil podatke, pridobljene s strani tožnice in da je bila tožnica tista, ki ga je spravila v stik z najemnikom. Navedenega ji ni uspelo dokazati.