ZPP člen 311, 311/1, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 120.
plačilo obveznosti po pogodbi - telekomunikacijske storitve - pravno pomembna dejstva - zapadlost terjatve do konca glavne obravnave - izpolnitev pogodbene obveznosti - kršitev pravice do izjave - splošni pogodbeni pogoji
Netemeljeno je pritožnikovo vztrajanje pri neobstoju njegove obveznosti vrnitve telekomunikacijske opreme tožnici, s katerim nasprotuje zaračunanemu strošku v znesku 223,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da takšna obveznost toženca izhaja iz 6. člena Splošnih pogojev poslovanja tožnice, ki so bili kot sestavni del naročniške pogodbe za pogodbeni stranki enako zavezujoči kot sama pogodba (glej 120. člen OZ). Zato ne drži, da bi morala biti v zvezi s toženčevo obveznostjo vrnitve telekomunikacijske opreme sklenjena kakšna posebna, dodatna pogodba. Splošni pogoji tožnice urejajo tudi obveznosti naročnika po prenehanju naročniškega razmerja in se ne nanašajo le na delovanje telekomunikacijskih storitev, interneta, telefona in TV programa, kot zmotno meni toženec.
ZPP člen 108, 142, 142/4, 336, 343, 343/1, 343/3, 346.
zloraba procesnih pravic - kaznovanje zaradi zlorabe pravic - denarna kazen - prepozna pritožba - vročanje - osebna vročitev - obvestilo o prispelem pisanju - pritožbeni rok - pritožba, vložena po izteku roka - zavrženje prepozne pritožbe - obvezne sestavine pritožbe - podpis pritožnika - vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev
Ker pritožba ni podpisana, podpis pa je obvezna sestavina pritožbe, je toženčeva pritožba nepopolna (tretji odstavek 343. člena ZPP), zato bi jo bilo treba zavreči tudi v primeru njene pravočasnosti (prvi odstavek 343. člena ZPP), saj se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (336. člen ZPP).
spor majhne vrednosti - prodajna pogodba - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - nedovoljen pritožbeni razlog
Absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP (t. i. protispisnost) je podana takrat, ko je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar je navedeno v obrazložitvi sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Protispisnost je napaka tehnične narave. Gre torej za napačen postopek prenosa podatkov. Takšen napačen prenos podatkov pa iz izpodbijane sodbe ni razviden.
plačilo sodne takse - pravočasno plačilo sodne takse - rok za plačilo sodne takse - domneva pravočasnosti plačila - nalog za plačilo sodne takse - pravočasnost naloga
Sodna taksa mora biti plačana v roku 15 dni ali pa mora biti v enakem roku oddan nalog ponudniku plačilnih storitev, da se lahko upošteva domneva pravočasnega plačila sodne takse iz prvega odstavka 6.b člena ZST-1; šele če taksni zavezanec v roku za plačilo sodne takse odda nalog za njeno plačilo, se lahko upošteva, da je bilo njegovo plačilo opravljeno pravočasno, kljub temu da je sodišče denarni znesek prejelo po izteku roka.
pasivna legitimacija - pasivna legitimacija lastnika - najemna pogodba za poslovni prostor - pogodba o dobavi toplote - stroški dobave toplote - obratovalni stroški - sprememba dolžnika
Zmotno je pritožbeno stališče, da tožena stranka ni pasivno legitimirana v tem sporu. Poleg tega, da je s tožečo stranko sklenila pogodbo o dobavi toplote, je tudi lastnica poslovnega prostora, za katerega tožeča stranka dobavlja toplotno energije. Plačilo stroškov upravljanja, vzdrževanja in obratovanja stavbe (med katere sodijo tudi stroški za dobavljeno toploto), ki nastanejo v vezi s poslovnimi prostori v poslovnih stavbah pa že po samem zakonu bremenijo lastnika. Do spremembe dolžnika iz pogodbe ni prišlo. Aneks k pogodbi ni bil sklenjen.
procesni pobotni ugovor - istovetnost zahtevka - res iudicata - ugovor že razsojene stvari
Toženka je v predmetni pravdi, v kateri sicer tožbenemu zahtevku po vsebini ni obrazloženo oporekala, kot izhaja iz izpodbijane odločbe uveljavljala kar štiri pobotne ugovore. Že v ugovoru zoper sklep o izvršbi je uveljavljala materialni pobotni ugovor iz naslova znižanja kupnine.
S sklicevanjem na pravde Okrožnega sodišča v Mariboru I Pg 680/2015 (zahtevala je vračilo kupnine iz naslova delne neizpolnitve pogodbe), I Pg 761/2016 (uveljavljala je delno ničnost pogodbe in neupravičeno obogatitev) in I Pg 410/2018 (uveljavlja odškodnino) v obravnavani zadevi upoštevaje zgoraj navedeno postavila kar tri procesne pobotne ugovore, saj je vsak temeljil na drugačnem temelju.
Sodišče prve stopnje je tako zaradi procesnih ovir (zaradi res iudicata in litispendence) pravilno zavrglo procesni ugovor oziroma (tri) procesne ugovore pobota (glej 38. točko obrazložitve izpodbijane odločbe), medtem ko litispendenca in res iudicata po ZPP tudi nista razloga za prekinitev postopka.
V sklenjeni sodni poravnavi dogovora o stroških predmetnega postopka ni bilo, zaradi česar je potrebno dati prednost določilu 159. člena ZPP, ki določa, da vsaka stranka krije svoje stroške, če se pravda konča s sodno poravnavo, pa ni v poravnavi drugače dogovorjeno. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugovoru prvega toženca zoper plačilni nalog z dne 25. 3. 2019 ugodilo in plačilni nalog v tem delu razveljavilo.
Upnik utemeljeno navaja, da je bil opomin - poziv upniku z dne 12. 10. 2018 obrazložen in da ne gre zgolj za kratek dopis, za kar je nagrada 20 točk. V opominu je tretji obvestil upnika, da je lastnik sedlastega vlačilca Scania, da je bil izvršitelj seznanjen z lastninsko pravico, pa je kljub temu izvedel vpis v register zastavnih pravic, da naj upnik naloži izvršitelju izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve na vozilu, sicer bo zahteval povrnitev nastalih stroškov.
Glede na povzeto vsebino, obseg, in zahtevnost predstavlja poziv upniku obrazložen opomin pred tožbo v ocenljivi zadevi, ki ne vsebuje zahtevka iz 1. točke te tarifne številke, po prvi alineji četrte točke tarifne št. 38 OT.
pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - duševna motnja - ogrožanje sebe in drugih - milejši ukrep
Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve je prisilni ukrep, ki posega v pravice zdravljene osebe do osebne svobode, do varstva duševne integritete in do prostovoljnega zdravljenja, ki zagotavlja tudi pravico do zavrnitve zdravljenja. Vendar ustavno zagotovljene pravice niso neomejene. Ustava dopušča, zakon pa ureja, kdaj je mogoč odvzem človekove prostosti in kdaj je dopusten poseg v pravico do prostovoljnega zdravljenja. Dovoljen je, če je tak poseg nujen bodisi zaradi varovanja drugih oseb bodisi zaradi posebnega varstva same osebe, ki nujno potrebuje zdravljenje. Zato se zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve izvaja pod pogoji, ki jih določa zakon, z omejitvijo trajanja na najkrajši možni čas.
litispendenca - procesni pobotni ugovor - zavrženje ugovora - stroški pravdnega postopka - prvi narok za glavno obravnavo
O zavrženju spornega dela procesnega pobotnega ugovora bi bilo lahko odločeno že ob podaji ugovora litispendence, medtem ko je tudi kasnejša odločitev o zavrženju vsekakor pravilna.
Sodišče prve stopnje je opravilo tri naroke, in sicer je na prvem naroku pričelo s pripravljalnim narokom (op. ta ni bil le preložen) in ga je zaradi možnosti sklenitve sodne poravnave nadaljevalo ter zaključilo na 2. naroku, kjer je tudi sprejelo dokazni sklep, nato pa je na 3. naroku opravilo prvi narok za glavno obravnavo (op. na tem naroku je tožnica priznala utemeljenost dela procesnega pobota), izvedlo dokaze in zadevo zaključilo.
Tudi morebitne nejasnosti pri zapisu pogodbenih določil (saj ne gre npr. za spor iz naslova trajanja delovnega razmerja) v tem sporu nimajo večjega pomena kot dejanske okoliščine, glede katerih je potrebno ugotoviti, zakaj toženka ni nadaljevala z delovnim razmerjem pri stranski intervenientki do izteka obdobja, kot se je zavezala po pogodbi o štipendiranju.
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 63. člena ZPIZ-2 in pri tožnici ugotovilo III. kategorijo invalidnosti v posledici bolezni, tožnica je zmožna za delo na ergonomsko urejenem delovnem mestu z omejitvami.
V skladu s 333. členom ZPP smejo stranke v predpisanem roku pritožbo vložiti le zoper sodbo, izdano na prvi stopnji. A contrari to pomeni, da pritožba zoper sodno odločbo, izdano pred sodiščem druge stopnje, ni dopustna.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00028755
ZDR člen 184, 184/1.. OZ člen 131, 131/1, 131/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost
V tem individualnem delovnem sporu tožnik od prvo in drugo tožene stranke uveljavlja solidarno plačilo odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo zaradi škodnega dogodka, do katerega je prišlo spornega dne na delu pri drugo toženi stranki. Tožnik se je ob 22.00 uri napotil do parkiranega vozila in pri tem prečkal zelenico, na kateri je bilo grmičevje in kamenje. Ko pa je stopil na robnik, mu je spodrsnilo, zaradi česar si je poškodoval desno koleno. Ker je prej deževalo, je bila zelenica mokra, na njej je bilo tudi nekaj odpadlega listja. Drugo tožena stranka ni krivdno odgovorna za tožniku nastalo škodo. Drugo toženi stranki namreč ni mogoče očitati nobenega protipravnega ravnanja oziroma opustitve. Šlo je za parkirišče, kjer so imeli policisti parkirana vozila. Tožnikovo vozilo je bilo parkirano vzvratno tik ob robnik zelenice. Izvedenec za varstvo pri delu je ugotovil, da je bilo parkirišče ustrezno urejeno in tudi zgrajeno skladno s predpisi in normativi. Prav tako je tožena stranka poskrbela za ustrezen dostop do parkirišča.
Sodišče prve stopnje je namreč pravilno poudarilo, da ni samo predkaznovanost pokazatelj ponovitvene nevarnosti, temveč je o njej mogoče sklepati tudi na podlagi drugih objektivnih in subjektivnih okoliščin, ki jih je tudi upoštevalo, pri čemer glede obtoženega A. B. velja izpostaviti predvsem to, da je na ravni utemeljenega suma izkazano, da je kljub zasegu velike količine rastlin in pripomočkov ob hišni preiskavi 31. 5. 2018 in kljub temu, da je bil sin zaradi hišnega pripora, odrejenega v drugi kazenski zadevi, pod nadzorom policistov, kmalu po prvem zasegu ponovno nabavil nove pripomočke in ponovno pričel z gojenjem rastlin konoplje, ki je bila zasežena 18. 9. 2018. Ta okoliščina pa hkrati kaže na to, da s hišnim priporom kot milejšim ukrepom, ne bi bilo mogoče doseči cilja, tj. zagotovitve varnosti in zdravja širšega kroga ljudi.
Ni podan obnovitveni razlog po 11. točki 394. člena ZPP. Ta je podan, če je prišlo do pravnomočne odločbe kazenskega sodišča, ki temelji na istem dejanskem stanju kot sodna odločba, na podlagi katere je že bilo odločeno v pravdnem postopku. V takem primeru je sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, samo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. V obravnavani zadevi ne gre za pravnomočno sodno odločbo kazenskega sodišča, ki temelji na istem dejanskem stanju kot sodna odločba, s katero je bilo odločeno v pravdnem postopku, prav tako pa tudi ne gre za pravnomočno obsodilno sodbo. V individualnem delovnem sporu je bilo, ne glede na hkrati voden kazenski postopek zoper tožnico, pravnomočno ugotovljeno, da je tožnica s svojim ravnanjem storila kršitve, ki so imele znake kaznivega dejanja, s tem pa je podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
stroški pravdnega postopka - načelo uspeha - delni umik tožbenega zahtevka - soglasje tožene stranke k spremembi tožbe
Ker se toženka ni strinjala z delnim umikom tožbe, je sodišče pri izračunu pravdnega uspeha slednjega pravilno ugotavljalo glede na prvotni tožbeni zahtevek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS00027952
ZPP člen 188, 188/3.
prekoračenje tožbenega zahtevka - umik tožbe
Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da je tožbeni zahtevek prekoračen tudi, če je odločeno o umaknjenem delu tožbenega zahtevka, ki s sklepom še ni bil ustavljen. Sodišče mora po 3. odstavku 188. člena ZPP ob umiku tožbe in izpolnjenih pogojih iz tega člena sicer izdati sklep o ustavitvi postopka, vendar je ta sklep po sodni praksi in pravni teoriji le deklaratorne narave. Tožeča stranka umika tožbe ne more več preklicati, torej umika niti njegovih posledic ne more več preprečiti. Po tem, ko tožeča stranka tožbo umakne, sodišče o umaknjenem tožbenem zahtevku ne sme več meritorno soditi (razen, če umik prepreči tožena stranka).
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odgovornost zavarovalnice - zakonske zamudne obresti - zamuda pri plačilu odškodnine
V primeru direktne tožbe tretjega oškodovanca proti zavarovalnici (965. člen OZ) gre za obveznost zavarovalnice namesto odgovornega zavarovanca kot povzročitelja škode, ki ne nosi bremena zamude in zamudnih obresti po 943. členu OZ, temveč po splošnih pravilih, ki urejajo odškodninsko obveznost. Prvo sodišče je pravilno ugotovilo, da je toženec prišel v zamudo, ko ni izpolnil obveznosti v roku, ki ga je tožnik v predpravdnem zahtevku določil za plačilo škode (drugi odstavek 299. člena OZ).