plačilo sodne takse - pravočasno plačilo sodne takse - rok za plačilo sodne takse - domneva pravočasnosti plačila - nalog za plačilo sodne takse - pravočasnost naloga
Sodna taksa mora biti plačana v roku 15 dni ali pa mora biti v enakem roku oddan nalog ponudniku plačilnih storitev, da se lahko upošteva domneva pravočasnega plačila sodne takse iz prvega odstavka 6.b člena ZST-1; šele če taksni zavezanec v roku za plačilo sodne takse odda nalog za njeno plačilo, se lahko upošteva, da je bilo njegovo plačilo opravljeno pravočasno, kljub temu da je sodišče denarni znesek prejelo po izteku roka.
pasivna legitimacija - pasivna legitimacija lastnika - najemna pogodba za poslovni prostor - pogodba o dobavi toplote - stroški dobave toplote - obratovalni stroški - sprememba dolžnika
Zmotno je pritožbeno stališče, da tožena stranka ni pasivno legitimirana v tem sporu. Poleg tega, da je s tožečo stranko sklenila pogodbo o dobavi toplote, je tudi lastnica poslovnega prostora, za katerega tožeča stranka dobavlja toplotno energije. Plačilo stroškov upravljanja, vzdrževanja in obratovanja stavbe (med katere sodijo tudi stroški za dobavljeno toploto), ki nastanejo v vezi s poslovnimi prostori v poslovnih stavbah pa že po samem zakonu bremenijo lastnika. Do spremembe dolžnika iz pogodbe ni prišlo. Aneks k pogodbi ni bil sklenjen.
ZPP člen 311, 311/1, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 120.
plačilo obveznosti po pogodbi - telekomunikacijske storitve - pravno pomembna dejstva - zapadlost terjatve do konca glavne obravnave - izpolnitev pogodbene obveznosti - kršitev pravice do izjave - splošni pogodbeni pogoji
Netemeljeno je pritožnikovo vztrajanje pri neobstoju njegove obveznosti vrnitve telekomunikacijske opreme tožnici, s katerim nasprotuje zaračunanemu strošku v znesku 223,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da takšna obveznost toženca izhaja iz 6. člena Splošnih pogojev poslovanja tožnice, ki so bili kot sestavni del naročniške pogodbe za pogodbeni stranki enako zavezujoči kot sama pogodba (glej 120. člen OZ). Zato ne drži, da bi morala biti v zvezi s toženčevo obveznostjo vrnitve telekomunikacijske opreme sklenjena kakšna posebna, dodatna pogodba. Splošni pogoji tožnice urejajo tudi obveznosti naročnika po prenehanju naročniškega razmerja in se ne nanašajo le na delovanje telekomunikacijskih storitev, interneta, telefona in TV programa, kot zmotno meni toženec.
ZPP člen 108, 142, 142/4, 336, 343, 343/1, 343/3, 346.
zloraba procesnih pravic - kaznovanje zaradi zlorabe pravic - denarna kazen - prepozna pritožba - vročanje - osebna vročitev - obvestilo o prispelem pisanju - pritožbeni rok - pritožba, vložena po izteku roka - zavrženje prepozne pritožbe - obvezne sestavine pritožbe - podpis pritožnika - vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev
Ker pritožba ni podpisana, podpis pa je obvezna sestavina pritožbe, je toženčeva pritožba nepopolna (tretji odstavek 343. člena ZPP), zato bi jo bilo treba zavreči tudi v primeru njene pravočasnosti (prvi odstavek 343. člena ZPP), saj se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (336. člen ZPP).
pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - duševna motnja - ogrožanje sebe in drugih - milejši ukrep
Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve je prisilni ukrep, ki posega v pravice zdravljene osebe do osebne svobode, do varstva duševne integritete in do prostovoljnega zdravljenja, ki zagotavlja tudi pravico do zavrnitve zdravljenja. Vendar ustavno zagotovljene pravice niso neomejene. Ustava dopušča, zakon pa ureja, kdaj je mogoč odvzem človekove prostosti in kdaj je dopusten poseg v pravico do prostovoljnega zdravljenja. Dovoljen je, če je tak poseg nujen bodisi zaradi varovanja drugih oseb bodisi zaradi posebnega varstva same osebe, ki nujno potrebuje zdravljenje. Zato se zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve izvaja pod pogoji, ki jih določa zakon, z omejitvijo trajanja na najkrajši možni čas.
litispendenca - procesni pobotni ugovor - zavrženje ugovora - stroški pravdnega postopka - prvi narok za glavno obravnavo
O zavrženju spornega dela procesnega pobotnega ugovora bi bilo lahko odločeno že ob podaji ugovora litispendence, medtem ko je tudi kasnejša odločitev o zavrženju vsekakor pravilna.
Sodišče prve stopnje je opravilo tri naroke, in sicer je na prvem naroku pričelo s pripravljalnim narokom (op. ta ni bil le preložen) in ga je zaradi možnosti sklenitve sodne poravnave nadaljevalo ter zaključilo na 2. naroku, kjer je tudi sprejelo dokazni sklep, nato pa je na 3. naroku opravilo prvi narok za glavno obravnavo (op. na tem naroku je tožnica priznala utemeljenost dela procesnega pobota), izvedlo dokaze in zadevo zaključilo.
V sklenjeni sodni poravnavi dogovora o stroških predmetnega postopka ni bilo, zaradi česar je potrebno dati prednost določilu 159. člena ZPP, ki določa, da vsaka stranka krije svoje stroške, če se pravda konča s sodno poravnavo, pa ni v poravnavi drugače dogovorjeno. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugovoru prvega toženca zoper plačilni nalog z dne 25. 3. 2019 ugodilo in plačilni nalog v tem delu razveljavilo.
Upnik utemeljeno navaja, da je bil opomin - poziv upniku z dne 12. 10. 2018 obrazložen in da ne gre zgolj za kratek dopis, za kar je nagrada 20 točk. V opominu je tretji obvestil upnika, da je lastnik sedlastega vlačilca Scania, da je bil izvršitelj seznanjen z lastninsko pravico, pa je kljub temu izvedel vpis v register zastavnih pravic, da naj upnik naloži izvršitelju izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve na vozilu, sicer bo zahteval povrnitev nastalih stroškov.
Glede na povzeto vsebino, obseg, in zahtevnost predstavlja poziv upniku obrazložen opomin pred tožbo v ocenljivi zadevi, ki ne vsebuje zahtevka iz 1. točke te tarifne številke, po prvi alineji četrte točke tarifne št. 38 OT.
procesni pobotni ugovor - istovetnost zahtevka - res iudicata - ugovor že razsojene stvari
Toženka je v predmetni pravdi, v kateri sicer tožbenemu zahtevku po vsebini ni obrazloženo oporekala, kot izhaja iz izpodbijane odločbe uveljavljala kar štiri pobotne ugovore. Že v ugovoru zoper sklep o izvršbi je uveljavljala materialni pobotni ugovor iz naslova znižanja kupnine.
S sklicevanjem na pravde Okrožnega sodišča v Mariboru I Pg 680/2015 (zahtevala je vračilo kupnine iz naslova delne neizpolnitve pogodbe), I Pg 761/2016 (uveljavljala je delno ničnost pogodbe in neupravičeno obogatitev) in I Pg 410/2018 (uveljavlja odškodnino) v obravnavani zadevi upoštevaje zgoraj navedeno postavila kar tri procesne pobotne ugovore, saj je vsak temeljil na drugačnem temelju.
Sodišče prve stopnje je tako zaradi procesnih ovir (zaradi res iudicata in litispendence) pravilno zavrglo procesni ugovor oziroma (tri) procesne ugovore pobota (glej 38. točko obrazložitve izpodbijane odločbe), medtem ko litispendenca in res iudicata po ZPP tudi nista razloga za prekinitev postopka.
odgovornost delodajalca - odgovornost izvajalca - padec z višine
Neposreden vzrok škode je sam padec tožnika, a njegove škodne posledice bi bile lahko preprečene, če bi izvajalec ravnal v skladu s predpisi o varstvu pri delu, ki delodajalcem nalagajo ustrezne ukrepe za zmanjševanje tveganj.
ponovna odmera starostne pokojnine - sprememba zakona - pokojninska doba brez dokupa
Po noveli ZPIZ-2E se obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. 12. 2012, ko so bili prispevki dejansko plačani, šteje kot pokojninska doba brez dokupa. ZPIZ-2E je v 5. členu za uživalce pokojnin, ki so starostno ali predčasno pokojnino uveljavili z upoštevanjem časa prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. 12. 2012, tudi omogočil, da zahtevajo novo odmero pokojnine z upoštevanjem časa prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje kot pokojninske dobe brez dokupa. Takšno odmero lahko zahteva tudi uživalec delne pokojnine, uživalec sorazmernega dela pokojnine ter tudi zavarovanec, ki se mu izplačuje 20 % pokojnine.
Ker je bil tožnik upokojen po ZPIZ-1, ki ne ločuje med pokojninsko dobo in pokojninsko dobo brez dokupa in tudi, če bi bil upokojen po ZPIZ-2, ker pokojninske dobe dopolnjene v prostovoljnem zavarovanju sploh nima, tožnik ni upravičen do ponovne odmere po noveli ZPIZ-2E. Ponovne odmere starostne pokojnine na kakšni drugi pravni podlagi, pa tožnik ni uveljavljal, niti se ni skliceval na takšne razloge, ki bi utemeljevali ponovno odmero.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - pogoji za izrek varnostnega ukrepa
Dejstvo, da se storilec noče zdraviti na prostosti, je le prvi pogoj za spremembo varnostnega ukrepa po 70.b členu KZ-1 v ukrep po 70.a členu KZ-1. Izpolnjeni pa morajo biti pogoji po prvem odstavku 70.a člena KZ-1. Sodišče prve stopnje bi pred svojo odločitvijo zato moralo ugotoviti, ali bi storilec glede na težo kaznivih dejanj in stopnjo njegove duševne motenosti na prostosti lahko storil ne zgolj katero od hujših kaznivih dejanj, temveč katero od hudih kaznivih dejanj zoper življenje, telo, spolno nedotakljivost ali premoženje. Razjasniti bi moralo tudi, ali je takšno nevarnost mogoče odpraviti le z zdravljenjem in varstvom v forenzičnem psihiatričnem oddelku zdravstvenega zavoda. Ob tem ne bi smelo spregledati niti določbe drugega odstavka 70. člena KZ-1, ki nalaga sodišču dolžnost, da pri izrekanju varnostnega ukrepa po načelu sorazmernosti upošteva težo storjenih kaznivih dejanj (oziroma protipravnih dejanj, ki imajo znake kaznivih dejanj), kakor tudi dejanj, za katera utemeljeno sklepa, da bi jih storilec lahko storil, če mu ne bi izreklo takšnega varnostnega ukrepa.
prikrivanje - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - pravica do učinkovite obrambe - kršitev kazenskega zakona - dokazni predlog - kršitev pravice do obrambe
V opisu dejanja niso navedena dejstva in okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da je vozilo Alfa Romeo 147 izviralo iz kaznivega dejanja. To pomeni, da v konkretnem delu opisa dejanja ni ustrezno konkretiziran eden izmed zakonskih znakov kaznivega dejanja prikrivanja po prvem odstavku 217. člena KZ-1, in sicer znak, da je bila stvar pridobljena s kaznivim dejanjem. Konkretni del opisa dejanja vsebuje le ponovitev abstraktnega dela, to je navedbo, da je osebni avtomobil izviral iz kaznivega dejanja, kar pa po presoji višjega sodišča ne zadostuje. Opis dejanja kot historičnega dogodka je najpomembnejši del vsakega obtožnega akta. Vsebovati mora vsa odločilna dejstva, ki po objektivni in subjektivni plati konkretizirajo kaznivo dejanje. Obdolženec mora zaradi možnosti učinkovite obrambe vedeti, kaj točno se mu očita, zato mora biti to v opisu dejanja tudi ustrezno in dovolj natančno konkretizirano.
spori iz razmerja med starši in otroki - varstvo in vzgoja mladoletnega otroka - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - stiki med starši in otroki - določitev obsega stikov - otrokova korist
Načelo največje koristi otroka, načelo kontinuitete varstva in vzgoje otroka ter načelo pospešenega razvoja otroka so temeljna načela, ki se upoštevajo pri odločanju o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo staršem. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da je izvedenka pred izdelavo mnenja preučila spis s prilogami, zapisnike o zaslišanju strank in prič, pregledala poročila pristojnega CSD, poročilo šole, opravila pogovore ter psihološke preglede. Na tej podlagi in ob upoštevanju vseh relevantnih dejavnikov je izvedenka ocenila, da je za zaupanje otrok v varstvo in vzgojo primernejša mama (tožnica), s katero otroka živita že od leta 2012 dalje. Izvedenka je ugotovila, da sta otroka močneje navezana na mamo in na okolje pri njej, čeprav je tudi oče v njunem življenju zelo pomembna oseba. Z njim preživljata prosti čas doma, v delavnici, na izletih in športnih dejavnostih.
ZZZDR člen 65. ZPP člen 115, 115/2, 155, 413. URS člen 22.
razveza zakonske zveze - nevzdržnost zakonske zveze - načelo kontradiktornosti - pravica do enakega varstva pravic strank - opustitev zaslišanja stranke - neupravičena odsotnost z naroka - zdravniško opravičilo - nenadna in nepredvidljiva bolezen ali poškodba
Toženka ni izkazala nenadnosti/nepredvidljivosti bolezni ali poškodbe, ki bi ji onemogočila prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku, poleg tega pa tudi ni predložila ustreznega opravičila, izdanega na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Sodišče prve stopnje je zato narok utemeljeno opravilo v odsotnosti pravilno vabljene toženke (in ob prisotnosti njene pooblaščenke).
ZDR-1 člen 33, 34, 109, 109/1, 100, 100/1, 100/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - obveznost opravljanja dela - upoštevanje delodajalčevih navodil - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je tožnik s tem, ko je samovoljno zapustil delovno mesto brez dovoljenja in ne da bi se evidentiral (sama kršitev med strankama niti ni bila sporna), huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, in sicer zlasti določbe 33. člena (obveznost opravljanja dela) in 34. člena ZDR-1 (upoštevanje delodajalčevih navodil).
Sodišče prve stopnje je v skladu z uveljavljeno sodno prakso pri presoji, ali je delovno razmerje mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka v okviru "vseh okoliščin" pravilno upoštevalo predvsem naravo in težo kršitve, v okviru "vseh interesov obeh pogodbenih strank" pa, kako je kršitev vplivala na medsebojno razmerje med njima.
ZUJIK člen 48a, 48a/1, 48/2.. Pravilnik o merilih za doseganje naziva prvak in vrhunski glasbenik (2008) člen 1, 1/2, 4, 4/9.
imenovanje v naziv - javni zavod
Z določbo Dogovora, ki jo kot podlago za svojo odločitev navaja tožena stranka, se ne upoštevajo vse umetniške kreacije, ki so izvedene v petletnem obdobju pred vložitvijo vloge za pridobitev naziva prvak, če ni šlo za premierno uprizoritev operne predstave. Takšno ločevanje med pogoji za prvo pridobitev naziva prvaka in pogoji za podaljšanje naziva prvaka ter določanje dodatnega pogoja za podaljšanje statusa prvaka, nima podlage v Pravilniku o merilih za doseganje naziva prvak in vrhunski glasbenik. Dogovor je ustvaril povsem novo pravilo, ki ga pristojni minister ni določil. Drugo pravilo od tega, ki ga je določil minister v Pravilniku na podlagi izrecnega zakonskega pooblastila iz 48.a člena ZUJIK, ne more biti predmet Dogovora, ki ga prav zato ni mogoče upoštevati. Vsebino Pravilnika namreč lahko spremeni le minister po predpisanem postopku, ni pa tega mogoče storiti z nepravilnim obvodom - Dogovorom o razumevanju Pravilnika.