Najemna pogodba je prenehala po samem zakonu; ker pravnih naslednikov izbrisane družbe ni, pa tudi kasnejša podnajemna razmerja niso mogla veljavno nastati, saj najemodajalec ni več obstajal. Po 609. členu OZ podzakup preneha v vsakem primeru, ko preneha zakup. Odpoved najemnega razmerja v tožnikovem primeru torej niti ni bila potrebna.
Kadar ima stranka poblaščenca, njegov podpis na vlogi nadomešča strankinega; pri tem za popolnost vloge zadošča en podpis pooblaščenca, tudi če je zapisan v uvodu vloge.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ODZ paragraf 326, 345, 1460, 1461, 1471. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4. SPZ člen 266, 266/1, 276.
zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - priposestvovanje lastninske pravice - dokazni standard verjetnosti - objektivna nevarnost - dobra vera - izpodbijanje dobrovernosti
Če je priposestvovalna doba začela teči v času uporabe pravnih pravil ODZ, iztekla pa bi se v času veljavnosti ZTLR, in v primeru spremembe zakona med tekom priposestvovalne dobe, so se za roke priposestvovanja, ki so začeli teči pred uveljavitvijo ZTLR, uporabljala določila ZTLR. SPZ ne učinkuje za nazaj in ne posega v stvarne pravice, pri katerih se pogoji za pridobitev spreminjajo. Lastninska pravica, pridobljena s priposestvovanjem, ostane tako veljavna, če so se vsi pogoji za njeno pridobitev izpolnili do 31. 12. 2002.
Trditveno in dokazno breme za izpodbijanje dobre vere je oziroma bo v celoti na strani toženca. V tej fazi postopka, ko se o spornem zahtevku slednji še niti ni izjasnil, je sodišče v nasprotju z navedenim materialnopravnim izhodiščem in trditveno podlago tožnic preuranjeno in preobširno ugotavljalo, ali je bila ob neurejenem zemljiškoknjižnem stanju tožnica (oziroma njeni pravni predniki) dobroverna ali ne. Namen določb o priposestvovanju je v izvenknjižni pridobitvi lastninske pravice. Po ustaljenih stališčih sodne prakse dobre vere (to je opravičljive zmote in ustrezne skrbnosti posestnika glede prepričanja o lastninski pravici) ni mogoče izpodbiti zgolj s sklicevanjem na zemljiškoknjižne podatke.
V primeru toženčeve odtujitve nepremičnin tožnica lahko izgubi učinkovito lastninskopravno varstvo proti dobrovernemu kupcu. Sodna praksa je že zavzela stališče, da je s tem izkazana objektivna nevarnost za uveljavitev tožničine končne terjatve.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00028324
ZKP člen 371/1-11, 383/1-1, 354, 299. KZ-1 člen 245/5, 245/1, 57.
voljna sestavina naklepa - kaznivo dejanje pranja denarja - pogojna obsodba - nejasni razlogi o odločilnih dejstvih - uradni preizkus - sprememba obtožbe - ponovno sojenje pred drugim senatom
Sodišče prve stopnje v napadeni sodbi ugotavlja krivdo v obliki direktnega naklepa glede obdolženčevega ravnanja, s katerim je zakril izvor prejetega denarja na način, da je po ustnem medsebojnem dogovoru z B. B. po prejemu vsakega posameznega nakazila denarja, opravil gotovinske dvige in s tem zakril sledljivost nadaljnjega toka denarja. Pri tem navedeno obliko krivde obrazloži zgolj z zavedanjem obdolženca, da je bilo njegovo ravnanje namenjeno temu, da se zakrije izvor nezakonito pridobljenega premoženja (točki 13 in 18 obrazložitve), ne navaja pa razlogov o obdolženčevem hotenju ali privolitvi, da prikrije izvor denarja in sledljivost njegovega nadaljnjega toka, pri čemer je šlo za denar, ki ga je B. B. pridobival s kaznivim dejanjem na račun Občine C. Prvostopna sodba ima razloge le o zavestni sestavini naklepa, ne pa tudi o njegovi voljni sestavini. Zato so razlogi prvostopne sodbe glede tega pomanjkljivi in nerazumljivi.
oprostitev plačila sodne takse - prevalitev plačila takse na nasprotno stranko - uspeh stranke v postopku, ki je bila oproščena plačila sodnih taks - sodna poravnava
Ker strošek za sodno takso ob sklenitvi sodne poravnave še ni obstajal, pravdni stranki pa ga tudi nista (izrecno) vključili v dogovor v sodni poravnavi, je pravilna odločitev, da je del sodne takse dolžan poravnati toženec.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00029281
OZ člen 132, 134, 134/2, 323, 346, 365, 369, 369/4, 1019, 1019/3, 1022, 1022/1, 1027, 1034, 1034/3, 1034/4. ZIZ člen 62, 62/2. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39-1.
kreditna pogodba - solidarno poroštvo - stečaj nad glavnim dolžnikom - zastaranje terjatve - zadržanje zastaranja - pretrganje zastaranja - priglasitev terjatve v stečajnem postopku - pripoznava terjatve v stečajnem postopku - razveljavitev sklepa o izvršbi v dovolilnem delu - obvestilo poroka o neplačilu kreditne obveznosti s strani dolžnika - škoda - zavarovanje kredita - opustitev garancij s strani upnika - odločitev o stroških postopka - stroški odvetniškega zastopanja - nagrada za posvet s stranko
Zastaranje med tekom stečajnega postopka ni bilo zgolj zadržano, temveč pretrgano. Zato se toženec kot solidarni porok ne more uspešno sklicevati na določilo četrtega odstavka 1034. člena OZ, po katerem zadržanje zastaranja obveznosti glavnega dolžnika nima učinka nasproti poroku.
ZZZDR člen 57, 57/1, 60. SPZ člen 72. ZNP člen 118. ZZK-1 člen 15, 15/3.
upniško dolžniško razmerje - določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju - delitev skupnega premoženja - delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku
Prvi odstavek 57. člena ZZZDR je treba razlagati po namenu skupaj s četrtim odstavkom 72. člena SPZ: upnik lahko poleg zahtevka za ugotovitev obsega skupnega premoženja in za določitev višine deležev na njem že v pravdi uveljavlja tudi zahtevek za delitev stvari.
Tudi če je s ključi objekta za časa svojega življenja razpolagal zgolj oče tožnic, tožnici pa sta lahko kadarkoli, ko sta to želeli, te ključe pridobili in vstopili v sporni objekt (tožnici sta objekt občasno uporabljali), to zadošča za zaključek o tem, da sta imeli posest.
ZIZ člen 32, 32/1, 34, 34/3, 40, 40/1, 43, 43/4, 194, 194/2. ZPP člen 189, 189/3.
neuspešna izvršba - izigravanje zakona - nov predlog za izvršbo - isto izvršilno sredstvo in isti predmet - litispendenca - meje pravnomočnosti - pravni interes - spremenjene okoliščine
Dovoljenje za opravo izvršbe na določen predmet izvršbe je v njenih časovnih mejah pravnomočnosti ukinjeno. Z opravo procesnih dejanj, ki jih predvideva zakon za izvršbo na nepremičnine, so bile za upnika izčrpane vse možnosti, da se njegova terjatev poplača s tem predmetom. Ponovni predlog za izvršbo na isti predmet znotraj aktivnega postopka (tretji odstavek 34. člena ZIZ) ali izven njega (nov predlog za izvršbo) pomeni izigravanje zakonske določbe o ustavitvi izvršbe, ki je zaradi dejanskih zadržkov neizvedljiva (neuspešna).
ZPP člen 155, 155/2, 165, 165/1, 214, 214/2, 311, 311/1.
izpodbijanje dejanskega stanja - zapadlost terjatve - dogovor o obročnem odplačilu - neizpolnitev pogodbe - zavlačevanje postopka - potrebnost stroškov
Sodišče prve stopnje je odločitev oprlo na edini možni zaključek, da dogovor o obročnem plačilu očitno ni bil sklenjen. O tem je lahko sklepalo tudi na podlagi dejstva, da tožena stranka dogovora, ki se je nanj sklicevala, sama ni spoštovala, saj ni trdila, da je obveznost izpolnila do maja 2018. Sicer pa zatrjevani dogovor o odlogu plačila do maja 2018 tudi v ničemer ne vpliva na pravilnost sodbe, s katero je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo plačilo dolžnega zneska tožeči stranki, saj je terjatev nedvomno zapadla do konca glavne obravnave 18. 1. 2019.
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da stroški odgovora na pritožbo, v katerem je tožeča stranka predvsem opozorila, da tožena stranka s pritožbo zoper pravilno sodbo le zavlačuje postopek, in glede na enostavnost zadeve, niso bili potrebni. Zato kljub uspehu tožeče stranke v tem pritožbenem postopku, priglašenih stroškov za sestavo odgovora na pritožbo, ni naložilo v plačilo toženi stranki, ki z laično pritožbo sicer ni uspela.
URS člen 1, 2, 5, 23, 34, 35, 36. ZIZ člen 65, 65/2, 71, 71/2, 73, 73/2, 221, 221/1. ZPP člen 285, 286a, 286a/1.
prisilna izselitev iz stanovanja - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - ugovor tretjega - pravna praznina - analogija - ustavnoskladna razlaga zakona - pravica do učinkovitega sodnega varstva - človekovo dostojanstvo - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - pravica do spoštovanja doma - prizadetost telesne celovitosti - načelo socialne države - materialno procesno vodstvo v izvršilnem postopku
Sodišče prve stopnje je sledilo določilu drugega odstavka 73. člena ZIZ, ki pa celovito ne ureja vseh družbeno pomembnih situacij, tako tudi ne položaja, ko posebej upravičeni razlogi na strani tretjega v primeru izselitve iz stanovanja, ki predstavlja dom tretje, utemeljujejo odločitev, da se mora upnikova pravica do izvršbe začasno umakniti, zaradi varstva pomembnejše pravne vrednote. Tak položaj je zakonodajalec uredil glede odloga na predlog dolžnika v drugem odstavku 71. člena ZIZ, glede tretjega pa je podana pravna praznina. Ustavno sodišče je pojasnilo, da je namen odloga izvršbe iz posebno upravičenih razlogov zagotoviti varstvo dolžnika tedaj, ko bi nadaljevanje dovoljene izvršbe z izpraznitvijo in izročitvijo stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom, zaradi obstoja posebno upravičenih razlogov za dolžnika predstavljalo nedopustno trdoto, ki ne bi bila v skladu z doseženimi civilizacijskimi vrednotami ter bi lahko nasprotovala zapovedi spoštovanja človekovega dostojanstva in bi odrekala sleherno skrb za človeka.
vrednost spornega predmeta - sodne takse - odmera sodne takse
Ureditev sodnih taks ni koncipirana tako, da bi se odmerjala od tega, kakšen uspeh ima stranka v sodnem postopku, pač pa od tega, kakšna je sporna vrednost predmeta, ki ga stranka uveljavlja pri sodišču.
Pri plačilu sodnih taks gre za odmeno za delo sodišča in le ta se v primeru pravdnih stroškov odmerja po višini, ki je za stranke sporna, ne pa tako, kot to razume pritožnik, po višini, s katero stranka (morebiti) uspe.
(ne)izvrševanje pogodbe - zastaranje terjatve - splošni petletni zastaralni rok - začetek teka zastaralnega roka - razveljavitev sodbe in vrnitev v novo sojenje
Ker sodišče prve stopnje dokaznega postopka sploh ni izvedlo, višje sodišče svoje kontrolne funkcije ne more opraviti, poleg tega pa pritožbena obravnava ni namenjena nadomeščanju sojenja, ki ga mora opraviti sodišče prve stopnje.
OZ člen 508, 508/2, 508/3, 610, 610/1. ZIZ člen 15, 239, 272, 275, 275/2.
predkupna pravica - kršitev predkupne pravice - verjetno izkazana terjatev - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - določitev varščine
Zadostno zavarovanje je lahko le takšno, ki ne glede na vse možne okoliščine in dogodke v času od izdaje zavarovanja do njegovega predvidenega unovčenja zagotavlja, da bo prejemnik zavarovanja na njegovi podlagi ob zapadlosti obveznosti lahko prejel svoje plačilo. Po mnenju pritožbenega sodišča izjava upnice, da za plačilo jamči z vsem svojim premoženjem sploh ne predstavlja zavarovanja, saj v ničemer ne izboljšuje položaja prodajalcev kot upnikov. Enako pa velja tudi za elektronsko sporočilo, iz katerega izhaja zgolj to, da naj bi bil upnici odobren kredit, ki bi ga lahko črpala šele pod določenimi pogoji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00026589
ZD člen 163, 172, 173, 173/3, 175. ZPP člen 333, 333/1, 343, 343/4.
pritožba - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba - stranka postopka - stranka zapuščinskega postopka - tretja oseba - upnik kot stranka v zapuščinskem postopku - dedič - izločitev iz zapuščine - začasni skrbnik zapuščine
V zapuščinskem postopku lahko pritožbeno sodišče izjemoma upošteva tudi pritožbo, ki ni bila vložena pravočasno, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep (tretji odstavek 173. člena ZD), pri čemer trditveno in dokazno breme v zvezi s tem nosi pritožnik.
Tretja oseba, ki ni dedič, svojih pravic oziroma izločitvenih zahtevkov ne more uveljavljati v zapuščinskem postopku, temveč mora tak zahtevek uveljavljati s samostojno tožbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00026599
OZ člen 179. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1.
nepremoženjska škoda - povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - udarnina prsnega koša - višina odškodnine - prometna nesreča - stroški postopka - uspeh pravdnih strank - ločeno vrednotenje po temelju in po višini
Nevšečnosti med zdravljenjem, ki je trajalo dobrih 14 mesecev, s tem da je izvedenec težave, ki jih je tožnik imel v zadnjih 8 mesecih, opredelil le še kot nesposobnost za večje napore, ni mogoče opredeliti kot zmanjšanja življenjske aktivnosti v smislu odškodninskega prava. Začasne neugodnosti, ki jih je tožnik trpel (hudo pešanje srca z občutkom pomanjkanja zraka, občutkom nemoči in nezmožnostjo normalnega gibanja) zlasti v prvem trimesečju po nezgodi, pa niso bile tako intenzivne, da bi jih lahko sodišče upoštevalo posebej in ne v okviru nevšečnosti v času zdravljenja.
Izpodbijana vmesna sodba ni sodba presenečenja, za katero v pravni teoriji in sodni praksi velja, da je o njej mogoče govoriti tedaj, če sodišče brez ustreznega materialno procesnega vodstva spremeni torišče spora tako, da odloči na pravni podlagi, ki je stranki nista pričakovali in zato nista mogla navajati dejstev in predlagati dokazov, pomembnih za odločanje sodišča na spremenjeni podlagi.
Sodišče prve stopnje je v okviru pripravljalnega naroka po 279.c.členu ZPP skladno z določbo 279.č. člena ZPP tudi izdelalo program vodenja postopka in pri tem navedlo, da bo glede zahtevka tožeče stranke odločilo po temelju. Tako sta pravdni stranki lahko pričakovali izdajo vmesne sodbe in ta ne more biti sodba presenečenja, še zlasti ne ker je o njen moč govoriti le tedaj, če je sodba izdana v posebni procesni situaciji, kot je pojasnjeno, za takšno pa v obravnavanem primeru ne gre.
S sklenitvijo zavarovalne pgodboe nastopijo formalni učinki zavarovalne pogodbe, ki se kažejo v obstoju zavarovalne pogodbe, medtem ko materialnopranvi učinki zavarovalne pogodbe, da zavarovlanica ob nastanku zavarovalnega primera izplača zavarovalnino ali odškodnino nastopijo9 v odvisnosti od dogovora glede dospelosti premije.
Ker dospelost plačila premije in način plačila premije (naenkrat ali obročno) smeta stranki zavarovalne pogodbe sami dogovoriti, je zmotno materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da je nično določilo pogodbe, da se pri plačevanju po računu, kjer je valuta plačila prvega obroka premije ali prve premije kasnejša kot datum sklenitve pogodbe, šteje kot dogovor, da je treba premijo plačati ob sklenitvi pogodbe.
KZ-1 člen 173, 173/3. ZKP člen 314, 314/3, 314/6. ZKP člen 328, 328/1.
kaznivo dejanje spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - kršitev obsojenčeve pravice do obrambe - prepis zvočnega posnetka glavne obravnave - vročitev prepisa zvočnega posnetka naroka
1. Ker zagovornica okoliščin, za kaj konkretno bi naj bil obdolženec objektivno prikrajšan, ker je sedel na t.i. zatožni klopi, na glavni obravnavi ni problematizirala, prav tako pa tega ne stori niti v pritožbi, saj zgolj eventualno zatrjuje, da bi obdolženec lahko reagiral na obrazno mimiko zaslišanih prič, je uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP neutemeljena.
2. Posnetki glavnih obravnav se v celoti ali deloma prepišejo na utemeljeno zahtevo strank ali če sodnik sam tako odredi (šesti odstavek 314. člena ZKP). Ker iz podatkov spisa ne izhaja, da bi obramba od sodišča zahtevala prepis zvočnega posnetka glavne obravnave, in ker sodišče tega ni dolžno napraviti po uradni dolžnosti, medtem ko je iz zapisnikov o glavni obravnavi razvidno, da sta bila obdolženec in njegova zagovornica navzoča na vseh narokih, zagovornica pa je tudi aktivno sodelovala, saj je pričam in izvedencema postavljala vprašanja, očitane kršitve ni mogoče ugotoviti.
ugotovitev nedopustnosti izvršbe - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - umik tožbe - stroški pravdnega postopka - zahteva za povrnitev pravdnih stroškov - ustavitev izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka - izpolnitev tožbenega zahtevka - uspeh v pravdi - zloraba pravic
Ustavitve izvršilnega postopka zaradi razloga, na katerega pravdni stranki nista imeli vpliva, ni mogoče šteti kot izpolnitve tožbenega zahtevka iz prvega odstavka 158. člena ZPP v postopku na ugotovitev nedopustnosti izvršbe.
sposobnost biti stranka - zaključek stečajnega postopka - izbris iz sodnega registra - pravnomočnost - nastop pravnomočnosti - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - vročanje v tujino - začasni zastopnik, upravičen za sprejemanje pisanj v republiki sloveniji - Evropski poslovni register (European Business Register)
Evropski poslovni register (European Business Register oziroma EBR) je informacijski sistem, preko katerega nacionalni registrski organi oziroma upravljavci nacionalnih registrov zagotavljajo podatke iz svojih nacionalnih registrov o poslovnih subjektih. EBR torej ni podatkovna baza, temveč omogoča le neposreden dostop do podatkov o poslovnih subjektih, ki jih člani EBR zagotavljajo iz svojih nacionalnih registrov.
V okviru prvega odstavka 135. člena ZPP je sicer za vročanje potrebno uporabiti določila Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, vendar to ob izrecnem napotilu na uporabo določb 146. člena ZPP velja le za prvo vročitev s pozivom na postavitev pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji, za nadaljnje vročitve pa se torej uporabljajo določbe 146. člena ZPP, katerih namen je pospešitev in poenostavitev vročanja. Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da navedena mednarodna pogodba ne prepoveduje, da državi pogodbenici v notranjih pravnih ureditvah uporabljata za spore z mednarodnim elementom glede vročitve pisanj, ki sledijo prvi vročitvi, rešitve, kakršna je npr. določena v 146. členu ZPP.