Ker je iz tožbenih navedb in prilog k tožbi razvidno, da je bila tožnikova vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev že odstopljena stvarno in krajevno pristojnemu organu (Centru za socialno delo Krško) in je bil tožnik o tem tudi obveščen, sodišče ugotavlja, da tožnik nima pravnega interesa, da s to tožbo zahteva, da sodišče naloži Okrožnemu državnemu tožilstvu v Krškem (ki je za obravnavo sporne vloge nepristojen organ), naj vlogo odstopi pristojnemu organu. Posledično tudi vsebinska obravnava predmetne tožbe ne bi privedla k spremembi oziroma izboljšanju tožnikovega pravnega položaja, zato je sodišče tožbo zavrglo.
brezplačna pravna pomoč - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - mediacija - soglasje za mediacijo
Prosilec za brezplačno pravno pomoč je dolžan dati soglasje za mediacijo, če da soglasje tudi nasprotna stranka in je dolžan v postopku mediacije tudi sodelovati, razen če mediacija ni primerna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pred vložitvijo prošnje nastali stroški
Tožnik je vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči dne 13. 10. 2017, zato mu brezplačne pravne pomoči za zastopanje na naroku dne 11. 10. 2017 ni mogoče odobriti, saj gre za dejanje, ki je bilo opravljeno pred vložitvijo prošnje. Na tem naroku je bila zadeva, za katero tožnik prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, zaključena, zato tožnik nadaljnje brezplačne pravne pomoči za postopek na prvi stopnji ne potrebuje.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - upravičena odsotnost
Tožnik ni izkazal pogoja dejanskega življenja v Republiki Sloveniji za nadaljnje obdobje petih let, saj njegova ravnanja niso kazala na to, da bi se v času odsotnosti iz Republike Slovenije poskušal vrniti v Republiko Slovenijo in nadaljevati z dejanskim življenjem v Republiki Sloveniji, saj je središče njegovih življenjskih interesov Bosna in Hercegovina, kjer prebiva skupaj z družino, in ima svojo ordinacijo, in torej med njim in Republiko Slovenijo ne obstajajo dejanske in trajne povezave.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - FIP - odškodnina od tuje države
Do odškodnine po FIP oziroma UVEG so bile upravičene osebe, ki jim je na ozemlju tedanje Jugoslavije nastala materialna škoda zaradi odvzema, izgube ali uničenja gospodinjske opreme ali predmetov, potrebnih za opravljanje poklica. Zato ni mogoče šteti, da so bile do te odškodnine upravičene tudi osebe, ki take škode niso utrpele, jim je pa bilo podržavljeno premoženje, npr. nepremičnine.
brezplačna pravna pomoč - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - družinski člani - zamolčanje podatkov
Po izdaji odločbe o odobritvi brezplačne pravne pomoči je tožena stranka po uradni dolžnosti opravila poizvedbe o upravičenosti dodelitve brezplačne pravne pomoči, pri čemer je iz podatkov iz uradnih evidenc ugotovila, da tožnik v prošnji kot družinskega člana ni navedel izvenzakonske partnerice, kar pa bi vplivalo na ugotovitev izpolnjevanja materialnega pogoja za odobritev brezplačne pravne pomoči. Zunajzakonska partnerica je namreč lastnica nepremičnin, katerih vrednost presega zakonsko določen cenzus za dodelitev brezplačne pravne pomoči. S tem, ko je prosilec zamolčal navedeni podatek, je torej v skladu z določbo 43. člena ZBPP šteti, da mu je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena neupravičeno.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - FIP - pravica do odškodnine od tuje države
Do odškodnine po FIP oziroma UVEG so bile upravičene osebe, ki jim je na ozemlju tedanje Jugoslavije nastala materialna škoda zaradi odvzema, izgube ali uničenja gospodinjske opreme ali predmetov, potrebnih za opravljanje poklica, ne pa tudi osebe, ki take škode niso utrpele in jim je bilo npr. podržavljeno drugo premoženje (nepremičnine...). Glede na to pravice do denacionalizacije nepremičnin ni mogoče odkloniti na podlagi ugotovitve, da bi bili prejšnji lastniki teh nepremičnin upravičeni do odškodnine za podržavljene, izgubljene ali uničene gospodinjske predmete ali predmete za opravljanje poklica.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh zadeve
Vloga tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči je vsebovala določene pomanjkljivosti, vendar jo je tožena stranka obravnavala po vsebini z vidika izpolnjevanja objektivnega pogoja iz 24. člena ZBPP, ker je kljub vsemu iz vloge mogoče razbrati, da gre za zadevo, ki se nanaša na za tožnico neuspešno končan izbirni postopek na razpisano delovno mesto. Pri tem pa tožnica v svojih odgovorih na pozive tožene stranke ni navedla okoliščin, ki bi izkazovale, da bi bilo razumno začeti postopek oziroma da bi imela verjeten izgled za uspeh s tožbo. Zgolj navedba, da je kljub boljšim referencam diskriminirana v primerjavi z drugimi kandidati, še ne daje podlage za zaključek, da je pogoj iz 24. člena ZBPP za dodelitev brezplačne pravne pomoči izpolnjen.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-4, 84/2. ZUS-1 člen 32, 32/2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - vpis v schengenski informacijski sistem - začasna odredba - zavrženje začasne odredbe
Pri Schengenskem informacijskem sistemu (SIS II) gre za organizirano in urejeno zbiranje podatkov z namenom zagotavljanja varnosti na ozemljih držav članic EU v zvezi z državljani tretjih držav ter je upravni organ tudi po presoji sodišča iz SIS II posredovane podatke, ki so se nanašali na tožnika, mogel šteti za verodostojne in take, da imajo zadostno dokazno vrednost, da je nanje mogel opreti odločitev o odreditvi ukrepa omejitve gibanja.
podelitev koncesij - pritožba - stranka v postopku - aktivna legitimacija
Interes, na katerega se sklicuje tožnik v postopku, nima podlage v materialnopravnih predpisih. Tožnik namreč zgolj na podlagi vložene tožbe v upravnem sporu in s sklicevanjem na morebiten uspeh te tožbe, ne more izkazati obstoja neposrednega in v materialnem pravu utemeljenega pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper kasneje izdano odločbo o izbiri drugega izvajalca javne službe.
davčna izvršba - akontacija dohodnine - poračunavanje plačil - vrstni red plačila davka - zastaranje pravice do izterjave
Sporno je upoštevanje zakonskih pravil o vrstnem redu vračunavanja. V tem pogledu tožnik, čeprav v ponovljenem postopku seznanjen z obveznostmi, ki so se pokrivale s posameznimi plačili, v tožbi ne pove nič konkretnega, saj vsebinsko povzame le razloge sodbe naslovnega sodišča U 127/2007 z dne 24. 3. 2009 o uporabi določb ZDavP in ZDavP-1 o vrstnem redu vračunavanja plačil. V tej zvezi iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in odločbe o pritožbi neprerekano sledi, da so bile v preteklosti ugotovljene nepravilnosti pri vrstnem redu pokrivanja davčnih obveznosti odpravljene in v obravnavani zadevi relevantne odločbe v celoti upoštevane. Vrstni red poravnave davka je v izpodbijanem sklepu obrazložen.
davek na dediščine in darila - davčna osnova - odločba Ustavnega sodišča
V konkretnem primeru je v nasprotju z zakonom ugotovljena višina davčne osnove. Ustavno sodišče RS je z odločbo U-I-190/15-10 z dne 5. 5. 2016 razveljavilo drugi odstavek 5. člena ZDDD, ki je določal, da se vrednost podedovanega premoženja in s tem osnova za davek pri nepremičninah izračuna na podlagi posplošene tržne vrednosti, ugotovljene po zakonu, ki ureja množično vrednotenje nepremičnin. Ker v zadevi ob začetku učinkovanja odločbe Ustavnega sodišča RS še ni bilo pravnomočno odločeno, razveljavitev drugega odstavka 5. člena ZDDD učinkuje tudi v konkretnem primeru. To pa v obravnavani zadevi pomeni, da pri ugotavljanju višine davčne osnove zakon (ZDDD) ni bil uporabljen pravilno.
ZDPN-2 člen 16, 16//2. ZDavP-2 člen 48, 48/1. ZUP člen 129, 129/1.
davek na promet nepremičnin - vračilo davka na promet nepremičnin - smrt davčnega zavezanca - univerzalno pravno nasledstvo - aktivna legitimacija
Univerzalni pravni naslednik davčnega zavezanca na podlagi prvega odstavka 48. člena ZDavP-2 vstopi le v materialne pravice, to je ugotovljene davčne obveznosti in terjatve iz naslova davkov pravnega prednika, razen v primeru dokončanja že začetih davčnih postopkov oziroma točno določenih izjemah, kot jih določa 333. člen ZDavP-2.
Ttoženka ni prepričljivo pojasnila, da je pravila izbora upoštevala na način, kot jih določa Javni razpis. Trditev, da faktor f v razpisu zagotavlja optimalno delitev vseh razpoložljivih sredstev Javnega razpisa, torej da je to njegov namen, bi toženka lahko uresničila le na način, ki bi bil v skladu s pravili izbora, določenimi v Javnem razpisu. Javni razpis določa konkretno formulo za izračun faktorja f, ki jo je dolžna toženka pri odločanju upoštevati, saj pomeni določitev pravil izbora. Njena ocena, da je njen izračun "optimalen", ob tem, da je v nasprotju s pravili izbora, ne opravičuje uporabe drugačnega pravila. Presoja smotrnosti kriterijev je v pristojnosti toženke. Dolžna pa je tudi zagotoviti transparentnost izbora in enakopravnost prijaviteljev ter v ta namen v Javnem razpisu predvideti kriterije in način izračuna že v fazi formuliranja javnega razpisa, saj jo bo ta v postopku odločanja v celoti zavezoval.
ZPOmK-1 člen 27, 27/3, 28, 28/2, 29, 29/2, 29/4, 31. ZUP člen 91, 95. Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe člen 20, 20/4, 23, 23/1, 23/1-c.
varstvo konkurence - trg dobave zemeljskega plina odjemalcem s prenosnega omrežja - preiskava poslovnih prostorov - oviranje preiskave - sklep o denarni kazni - poročilo o preiskavi - sodelovalna dolžnost podjetja - vročanje pisanj - vročanje pravni osebi - podpis vročilnice
Po drugem odstavku 28. člena ZPOmK-1 je potrebno odredbo oziroma sklep o preiskavi vročiti osebno podjetju, zoper katerega naj se izvede preiskava, na začetku opravljanja preiskave. Vročitev se pravilno opravi podjetju in ne njegovemu pooblaščencu. V skladu z 91. členom ZUP se pravnim osebam fizično vroča tako, da se dokument izroči osebi, ki je določena za sprejem dokumentov oziroma njenemu zakonitemu zastopniku.
Po četrtem odstavku 29. člena ZPOmK-1 mora podjetje pooblaščenim osebam omogočiti dostop do prostorov ter do poslovnih knjig in druge dokumentacije. Sodišče ugotavlja, da iz tega določila jasno izhaja, da je dolžno prevzeti sklep o uvedbi postopka in o preiskavi in podpisati vročilnice o prejemu teh sklepov, saj je to pogoj, da se preiskava začne, in da lahko podjetje v nadaljevanju izpolnjuje svojo obveznost aktivnega sodelovanja pri njeni izvedbi. Navzočnost odvetnika pri izvajanju preiskave po zakonu ni obvezna, zato pooblaščenim osebam na njegov prihod ni potrebno čakati, saj bi bila ogrožena učinkovitost preiskave. Trditve tožnice o tem, da gre za kaznovalni postopek, ki bi se lahko opravljal le v navzočnosti odvetnika, niso pravilne. Ustavno sodišče je namreč v zadevi U - I - 40/12 z dne 11. 4. 2013 zavzelo jasno stališče, da postopek nadzora po ZPOmK-1 v svojem temelju v veljavni zakonski ureditvi sam po sebi ni urejen kot kaznovalni postopek. Vročitev sklepa o uvedbi preiskave pred prihodom odvetnika tako ni v nasprotju s prakso SEU in ne predstavlja kršitve ustavno varovane pravice do prisotnosti odvetnika oziroma do obrambe.
Sodišče sodi, da ima AVK v nacionalni zakonodaji zagotovljeno učinkovito možnost, da začne preiskavo neodvisno od tega, ali je član uprave zavrnil podpis vročilnice o prejemu sklepa. 95. člen ZUP v prvem odstavku določa, da če oseba, ki bi po tem zakonu dokument morala sprejeti, tega brez zakonitega razloga noče storiti, pusti vročevalec dokument v stanovanju, kjer taka oseba stanuje, oziroma v prostorih, kjer je zaposlena, ali pa nalepi dokument na vrata stanovanja oziroma prostorov, ali ga pusti v predalčniku. Če se opravi vročitev tako, kot je določeno v prejšnjem odstavku, zapiše vročevalec na vročilnici dan, uro in razlog odklonitve sprejema ter kraj, kjer je dokument pustil; šteje se, da je s tem vročitev opravljena (drugi odstavek 95. člena ZUP).
Oviranje preiskave, to je kršitev sodelovalne dolžnosti podjetja, ne more biti podano, kadar AVK upošteva želje predstavnika preiskovane osebe, za katero celo ocenjuje, da zanjo ni nobene potrebe. Upoštevanje želja predstavnikov preiskovanega podjetja ne more kršiti sodelovalne dolžnosti. Kot nepodrejanje, torej oviranje preiskave, se zato šteje ravnanje, ki krši dolžnost podjetja, da pri preiskavi sodeluje. Obveznost sodelovanja pri preiskavi pa ne pomeni zgolj pasivnega dopuščanja preiskave, ampak pomeni obveznost podjetja, da pri preiskavi deluje aktivno tj., da predloži dokumentacijo in omogoči dostop do prostorov, v katerih se relevantna dokumentacija nahaja, da pooblaščenim osebam zagotavlja vse relevantne informacije in dostop do njih, in sicer ne glede na to, ali je nek dokument ali podatek konkretno oziroma izrecno zahtevan.
inšpekcijski postopek - priključek na javno cesto - načelo kontradiktornosti - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Iz spisov sledi, da je bil opravljen ogled in da tožnik o tem ni bil obveščen. Prav tako ni bil seznanjen z ugotovitvami, zbranimi pri ogledu in z drugimi dejanskimi ugotovitvami, zbranimi med postopkom. Zato po presoji sodišča utemeljeno ugovarja, da mu ni bila dana možnost, da se še pred izdajo izpodbijane odločbe izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe in na katerih nedvomno sloni izpodbijana odločitev.
odmera dohodnine - vzdrževan družinski član - olajšava za vzdrževanega družinskega člana - očitne pomote
Neuveljavljanje posebne olajšave ne predstavlja očitne napake v smislu 90. člena ZDavP-2. Zgolj navajanje tožnika, da je bil davek odmerjen previsoko in da gre za napako, ki je bila ugotovljena, ne da bi bil v zadevi izveden ugotovitveni postopek, po mnenju sodišča ne zadostuje. Ne gre namreč za to, da bi davčni organ za navedena leta odmeril previsok davek zaradi očitne napake. Višina davka je bila namreč odmerjena glede na takrat ugotovljeno dejansko stanje, ki je izhajalo iz podatkov tožnikove vloge za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane. Uporaba posredovanih podatkov pa sama po sebi ne more pripeljati do očitne napake v smislu 90. člena ZDavP-2.
upravni spor - član nadzornega sveta - prepoved opravljanja funkcije - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - pravni interes
Razveljavitev prve izdane odločbe je pravnomočna in torej odločbe, na katero se nanaša tožnikov predlog za obnovo postopka pred naslovnim sodiščem, ni več, medtem ko se bo pravilnost in zakonitost odločitve, sprejete v obnovljenem upravnem postopku, presojala pred sodiščem na podlagi vložene tožbe zoper novo izdano odločbo. To pa po presoji sodišča pomeni, da bi se tožnikov položaj z odločitvijo sodišča o predlogu za obnovo postopka ne mogel izboljšati v večji meri, kot je bilo to že storjeno z odločitvijo, sprejeto v upravnem postopku in da torej tožnik za predlagano obnovo sodnega postopka ne izkazuje več pravnega interesa.
ZRRD člen 15. Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti člen 3, 28, 177.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje publikacije - pogoji za dodelitev sredstev - izračun
V Javnem razpisu je določena formula, po kateri se izračuna znesek sredstev, s katerimi se sofinancira izdajanje publikacije. Ni sporno, da se po tej formuli število avtorskih pol množi z odstotkom kategorije in zneskom sofinanciranja avtorske pole. Za faktor f pa je predpisano, da izraža razmerje med razpisanimi sredstvi in zmnožkom vseh avtorskih pol, vseh kategorij in zneska 400 EUR, torej izračunanimi sredstvi. Razpisana sredstva se torej delijo z vsoto zmnoženih treh kategorij, tako dobljeni faktor f pa se množi z A x D x Ok. Ob tako zapisani formuli sodišče ugotavlja, da se omejitve lahko upoštevajo šele po tem, ko je faktor f že izračunan in ne prej.
ZDavP-2 člen 54, 353a. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4.
prispevki za socialno varnost - lastnik zasebnega podjetja - obračun prispevkov - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - davčni obračun - popravek davčnega obračuna - zavrženje tožbe
Predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost ima po poteku roka iz 353. člena ZDavP-2 naravo obračuna, kot bi ga oddal zavezanec sam. Čim pa je tako, takšnega obračuna ni mogoče šteti za upravni akt.
Z ureditvijo popravkov davčnega obračuna v ZDavP-2 se v davčnem postopku vzpostavlja sistem pravnih sredstev zoper davčni obračun, saj navedeni institut zavezancu za davek daje pravico, da v enoletnem roku opravi preizkus davčnega obračuna in uveljavlja pravice iz naslova popravljanja davčnega obračuna. Po mnenju sodišča je popravek obračuna ustrezen institut, v katerem bo tožnik lahko sam izračunal svojo obveznost. S tem bo po višini ugovarjal obveznosti, ki je bila ugotovljena s predizpolnjenim obračunom prispevkov za socialno varnosti in na tej podlagi dosegel izdajo upravne odločbe, ki jo bo nato lahko izpodbijal z vsemi pravnimi sredstvi. Na ta način ni prikrajšan v svoji pravici do pravnega sredstva in pravici do sodnega varstva iz 25. in 22. člena Ustave.