• Najdi
  • 1
  • od 43
  • >
  • >>
  • 1.
    VSRS Sklep I Up 8/2023
    27.9.2023
    LOKALNA SAMOUPRAVA - URBANIZEM
    VS00070432
    ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
    zavrženje tožbe - postopek sprejemanja občinskega prostorskega načrta - ugovori, ki se nanašajo na postopek sprejemanja prostorskega akta - obrazložen odgovor - ni upravni akt - zavrnitev pritožbe
    Postopek sprejema prostorskih aktov je normodajni postopek, v katerem se ne odloča o pravicah in pravnih koristih posameznikov, ampak z njim občina izvršuje eno od svojih izvirnih nalog, to je načrtovanje prostorskega razvoja in s tem tudi pripravo in sprejem prostorskih aktov. Ker gre pri prostorskem načrtovanju za usklajevanje različnih interesov, tako javnih kot zasebnih, mora lokalna skupnost te interese tehtati in usklajevati, vendar pa prostorsko načrtovanje po svoji vsebini ne pomeni odločanja o pravicah in pravnih koristih, ampak gre za normiranje v javnem interesu. Nezakonitost postopka sprejema prostorskega akta, kot splošnega pravnega akta, oziroma predpisa, lahko upravičeni predlagatelji uveljavljajo s pobudo za začetek postopka za oceno njegove ustavnosti in zakonitosti pred Ustavnim sodiščem (drugi odstavek 162. člena Ustave RS). V primerih, ko so določbe tega predpisa podlaga za izdajo upravnih odločb, pa lahko te ugovore uveljavljajo v pravnih sredstvih zoper te odločbe.
  • 2.
    VSRS Sklep I Up 82/2022
    22.3.2023
    URBANIZEM
    VS00065824
    ZUP člen 130, 130/1, 132, 132/1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3. ZPP člen 352.
    evidentiranje urejene meje in parcelacije - skupna obravnava - pravni interes - enovit postopek - zavrženje pritožbe - zavrnitev pritožbe - sosporništvo
    Odločitev o zavrženju tožbe prve in druge pritožnice se ne nanaša na tretjo pritožnico, zavrženje tožbe tretje pritožnice pa se ne nanaša na prvo in drugo pritožnico, zato pritožnice nimajo pravnega interesa za izpodbijanje sklepa sodišča prve stopnje v delu, ki se nanje ne nanaša, saj s to pritožbo ne zahtevajo varstva svojega pravnega položaja. Tega ne spremeni dejstvo, da je sodišče prve stopnje navedlo enake razloge za zavrženje.

    Skladno s subjektivnim konceptom upravnega spora po ZUS-1 lahko tožnik v upravnem sporu uveljavlja le varstvo svojih pravic in pravnih koristi. Upravni akt se mora torej nanašati na njemu lastne pravice in pravne koristi.

    Dejstvo, da je bil postopek ureditve mej in parcelacije uveden in voden za večje število zemljišč in je bilo zato v postopku udeleženih več strank ter izdana ena odločba ne pomeni, da je ta odločba enovita in zato kot pravno veljavna in učinkovita obvelja le kot celota. Udeležba večjega števila strank, to je lastnikov posameznih zemljišč, v postopku ureditve mej in parcelacije večjega števila zemljišč pomeni zgolj formalno sosporništvo, ki je po svoji vsebini (le) združitev več upravnih zadev v en upravni postopek (prvi odstavek 130. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ZUP), v katerem vsak lastnik oziroma solastnik posameznega zemljišča nastopa kot samostojna stranka (prvi odstavek 132. člena ZUP).
  • 3.
    VSRS Sodba in sklep X Ips 5/2022
    15.3.2023
    UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR - URBANIZEM
    VS00065732
    SPZ člen 39, 42. ZEN člen 86,86-5, 92, 92/2. ZZK-1 člen 28, 114, 114/1, 114/1-2, 115. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3. ZUS-1 člen 37, 37/2.
    dopuščena revizija - kataster stavb - obnovljen postopek - delitev skupnega dela stavbe - sprememba lastništva posameznega dela - izvajanje katastrih vpisov - izvršitev vpisa v zemljiški knjigi - nezmožnost izvršitve odločbe - ničnost - ugoditev reviziji - izrek ničnosti odločbe - odločba Geodetske uprave

    Odločba Geodetske uprave o združitvi več delov stavbe ali delitvi stavbe ali dela stavbe ni odločba državnega organa iz 39. člena SPZ, s katero se pridobi lastninska pravica. Ta odločba je podlaga (le) za pomožni vpis v zemljiško knjigo (poočitev, 28. člen ZZK-1), s katerim se podatki v zemljiški knjigi uskladijo s podatki v matičnih evidencah (npr. s podatki katastra na podlagi obvestila Geodetske uprave), pri čemer pa se lastnosti lastninske pravice ne spremenijo (114. člen ZZK-1). Tak vpis nima pravnih posledic - nima učinkov na pravice oziroma pravna razmerja.

    V obnovljenem postopku izdane odločbe, s katero je bila zahteva za delitev dela stavbe zavrnjena, ni mogoče pravno izvršiti, saj bi bila taka izvršitev zato, ker na pdolagi prvotne odločbe nova nastala dela nista več v lasti ene osebe, v nasprotju s 115. členom ZZK-1. Taka odločba je zato nična. Dejstvo, da je izpodbijana odločba realizirana v katastru (ki je izvorna evidenca za podatke, s katerimi se označujejo nepremičnine) na odločitev ne vpliva, saj odločbe v zemljiški knjigi, ki pa je izvorna evidenca za pravice in pravna dejstva in ki je neločljivo povezana s katastrom stavb, še vedno ni mogoče poočititi, torej je pravno neizvršljiva in zato, kot že pojasnjeno, nična.

  • 4.
    VSRS Sklep I Up 117/2022
    1.3.2023
    UPRAVNI SPOR - URBANIZEM
    VS00065276
    ZUreP-2 člen 58.
    zavrženje tožbe - prostorski izvedbeni akti - pristojnost Ustavnega sodišča - sodba presenečenja - odločba ustavnega sodišča o razveljavitvi zakonske določbe - zavrnitev pritožbe
    Ker je skladno z odločbo Ustavnega sodišča prenehala pristojnost sodišča prve stopnje za odločanje o sporu na podlagi 58. člena ZUreP-2, se je sodišče prve stopnje v obrazložitvi svojega sklepa, s katerim je tožbo zavrglo, tudi pravilno omejilo na navedeni pravni vidik.

    Neutemeljen tudi pritožbeni ugovor, da izpodbijani sklep predstavlja tako imenovano sodbo presenečanja, ker naj bi sodišče prve stopnje uporabilo pravno kvalifikacijo, na katero kljub potrebni skrbnosti stranki nista niti pomislili. Citirana odločba Ustavnega sodišča z dne 20. 1. 2022 je bila javno objavljena tako na spletnih straneh Ustavnega sodišča kot tudi v Uradnem listu RS, št. 20/2022 z dne 18. 2. 2022. Javnost navedene odločbe je bila torej v celoti zagotovljena in glede na njeno vsebino, ki se je nanašala prav na odločitev o ustavnosti temelja za vloženo tožbo (58. člena ZUreP-2) njen pomen za obravnavano zadevo strankam tega upravnega spora ni mogel ostati neprepoznan. Nasprotno, prav dolžnost skrbnega pravnega strokovnjaka narekuje seznanjanje z odločbami najvišjih sodišč, katerih sodbe bistveno vplivajo na pravni red v Republiki Sloveniji.
  • 5.
    VSRS Sklep I Up 204/2021
    12.5.2022
    UPRAVNI SPOR - URBANIZEM
    VS00056596
    ZUreP-2 člen 58, 58/1.
    pristojnost upravnega sodišča - prostorski izvedbeni akt
    Prostorski izvedbeni akti, ki jih sprejme Vlada oziroma lokalna skupnost, so podzakonski predpisi oziroma splošni pravni akti. Za presojo njihove skladnosti z Ustavo oziroma zakoni, vključno s pooblastilom, da te predpise ob ugotovitvi njihove neustavnosti ali nezakonitosti razveljavi ali odpravi, pa je po Ustavi izključno pristojno Ustavno sodišče. Zakonodajalec je z 58. členom ZUreP-2 Upravnemu sodišču podelil pristojnost, ki vsebinsko ustreza tej izključni pristojnosti Ustavnega sodišča, zato je taka ureditev v neskladju s tretjo (za državne prostorske izvedbene akte) oziroma četrto (za občinske prostorske izvedbene akte) alinejo prvega odstavka 160. člena Ustave in prvim odstavkom 161. člena Ustave.

    Glede na navedeno Vrhovno sodišče ugotavlja, da je odločitev o zavrženju tožbe, ob upoštevanju navedenih razlogov, o nepristojnosti Upravnega sodišča, da v upravnem sporu odloča o zakonitosti in ustavnosti prostorskih izvedbenih aktov kot splošnih aktov, pravilna.
  • 6.
    VSRS Sklep I Up 87/2021
    19.5.2021
    GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR - URBANIZEM
    VS00046265
    ZUreP-2 člen 58, 58/3, 58/3-1, 58/6, 58/7, 193, 193/1, 194, 194/1, 194/2, 199, 199/2, 199/2-2. ZUS-1 člen 2, 32. GZ člen 43, 43/1, 43/1-6. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Ankaran (2020) člen 70, 164, 175.
    občinski prostorski načrt (OPN) - prostorski izvedbeni akt - splošni pravni akt - začasno zadržanje - zadržanje izvršitve upravnega akta - tožba v upravnem sporu - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe - neizkazan pravni interes - začasna odredba - začetek razlastitvenega postopka - zavrnitev pritožbe
    Izpodbijane določbe prostorskega izvedbenega akta za tožnika nimajo bistvenih posledic, če bo za njegovo uresničitev šele treba izdati upravni akt, tožnik pa bo v upravnem sporu lahko izpodbijal njegovo zakonitost tako, da bo zatrjeval, da temelji na nezakoniti določbi predpisa. Že po naravi stvari določbe prostorskega izvedbenega akta ne morejo imeti bistvenih posledic za tožnika niti, če lahko v okviru izvrševanja lastninskopravnih upravičenj brez posebnih pravnih postopkov prepreči njihovo uresničitev.

    Zaradi procesne odvisnosti začasne odredbe od tožbe je torej v skladu z navedeno razlago mogoče zadržati izvajanje le tistih določb prepisa, ki imajo za tožnika bistvene posledice. Zato in upoštevaje, da so pritožniki utemeljevali predlagano začasno odredbo z nevarnostjo razlastitvenega postopka, je za odločitev o predlogu pomembno, ali sta sporni določbi 164. in 175. člena OPN sploh lahko podlaga za morebitno razlastitev pritožnikov za namen gradnje kolesarske steze, in če da, ali lahko pritožniki v razlastitvenem postopku uveljavljajo njuno nezakonitost.

    Za izvedbo kolesarske steze bo morala toženka pripraviti in sprejeti OPPN. Šele če bo kolesarsko stezo dejansko umestila na zemljišča pritožnikov, bo morala pred začetkom del izvesti razlastitveni postopek.

    Tudi sicer je pritožbena navedba o razlastitvi na podlagi izpodbijanih določb OPN nekonkretizirana, saj ni zatrjevano, da sta sporni določbi OPN pripravljeni tako natančno, da je nepremičnine mogoče grafično prikazati v zemljiškem katastru, kar je pogoj za obravnavanje zahteve za razlastitev glede na to, da je izvleček tako pripravljenega prostorskega akta priloga zahteve. Res se v primeru, če prostorski akt ni pripravljen s tako natančnostjo, vseeno pa predvideva gradnjo objektov za namene iz prvega odstavka 193. člena ZUreP-2, šteje, da je javna korist za razlastitev izkazana tudi, če občinski svet za konkretno nepremičnino sprejme sklep, s katerim ugotovi, da je gradnja objekta nujno potrebna v javno korist. Vendar pritožniki niso trdili, da je bil sklep o ugotovitvi javne koristi za sosednji nepremičnini sprejet prav zaradi izvedbe ureditve kolesarske steze na podlagi 164. in 175. člena OPN, še manj, da je njena gradnja na podlagi OPN načrtovana na vseh zemljiščih v EUP AO-09.
  • 7.
    VSRS Sklep I Up 198/2019
    27.5.2020
    GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR - URBANIZEM
    VS00034007
    URS člen 67. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-6, 36/2. ZUreP-2 člen 58, 58/1, 58/2, 58/3, 58/3-1, 116, 116/5, 199, 199/2, 200, 200/1.
    prostorsko načrtovanje - občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) - prostorski izvedbeni akt - splošni pravni akt - omejitev lastninske pravice - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe - poseg v pravni položaj - neizkazan pravni interes - zavrnitev pritožbe
    Za utemeljitev pravnega interesa samo po sebi ne zadošča okoliščina lastništva zemljišč v območju urejanja z OPPN, saj mora imeti načrtovanje izvedbenih rešitev za pritožnico tudi bistvene posledice. Teh pa ni in s tem tudi ne neposrednega posega OPPN v strankin pravni položaj, če je treba za to na podlagi OPPN izdati gradbeno dovoljenje, v določenih primerih pa izvesti postopek razlastitve.

    Za uveljavljanje varstva lastnih pravic in pravnih koristi gre, če sta izpolnjena pogoja: prvič, da izpodbijani prostorski akt, torej njegove sporne določbe, pomeni pravni temelj za določitev pravic ali obveznosti te osebe, in drugič, da ima akt v tem delu zanjo bistvene posledice.

    Izpodbijane določbe prostorskega izvedbenega akta za tožnika nimajo bistvenih posledic, če bo za njegovo uresničitev šele treba izdati upravni akt, tožnik pa bo v upravnem sporu lahko izpodbijal njegovo zakonitost tako, da bo zatrjeval, da temelji na nezakoniti določbi predpisa.
  • 8.
    VSRS Sklep I Up 284/2016
    18.9.2019
    UPRAVNI SPOR - URBANIZEM - USTAVNO PRAVO
    VS00027234
    ZUS-1 člen 4, 5, 5/4, 36, 36/1-4. ZPNačrt člen 14.
    občinski prostorski načrt (OPN) - splošni akt - izpodbijanje splošnega akta - učinkovito pravno sredstvo - zahteva za oceno ustavnosti - odločba Ustavnega sodišča - pristojnost Ustavnega sodišča - subsidiarno sodno varstvo po 4. členu ZUS-1
    Prostorske akte (med njimi OPN) kot splošne in abstraktne pravne akte na podlagi ZPNačrt je mogoče izpodbijati v postopku pred Ustavnim sodiščem, saj je to v pristojnosti slednjega, če so za to izpolnjeni ustavni in zakonski pogoji.
  • 9.
    VSRS Sklep I Up 54/2016
    3.9.2019
    UPRAVNI SPOR - URBANIZEM - USTAVNO PRAVO
    VS00027889
    ZUS-1 člen 5, 5/4, 36, 36/1-4. ZPNačrt člen 14.
    občinski prostorski načrt (OPN) - splošni akt - izpodbijanje splošnega akta - učinkovito pravno sredstvo - zahteva za oceno ustavnosti - odločba Ustavnega sodišča - pristojnost Ustavnega sodišča
    Prostorske akte (med njimi OPN) kot splošne in abstraktne pravne akte je na podlagi ZPNačrt mogoče izpodbijati v postopku pred Ustavnim sodiščem, saj je to v pristojnosti slednjega, če so za to izpolnjeni ustavni in zakonski pogoji.
  • 10.
    VSRS Sklep I Up 100/2019
    4.7.2019
    UPRAVNI SPOR - URBANIZEM
    VS00025648
    Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2) (2017) člen 58, 58/3-1, 58/7. ZUS-1 člen 32.
    prostorski izvedbeni akt - splošni pravni akt - začasno zadržanje - začasna odredba ZUS-1 - zadržanje izvršitve upravnega akta - pravni interes za tožbo - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev pritožbi
    Zadržanji po določbah 58. člena ZUreP-2 in 32. člena ZUS-1 že po naravi stvari zaradi različnega predmeta spora nista identični. Vložena tožba po 58. členu ZUreP-2 zadrži izvršitev upravnih aktov, izdanih na podlagi določb predpisa, ki so izpodbijane v upravnem sporu. To za morebiti začete upravne spore zoper navedene konkretne posamične akte pomeni, da v njih do odločitve o tožbi, vloženi na podlagi ZUreP-2, ni potrebe za izdajo začasne odredbe po 32. členu ZUS-1.

    Določba sedmega odstavka 58. člena ZUreP-2 navedeno začasno varstvo zaradi zagotavljanja učinkovitosti sodnega postopka zoper prostorski izvedbeni akt dopolnjuje s tem, da omogoča zadržanje izvajanja samega predpisa oziroma njegovega dela. Ob takem zadržanju ni mogoče opraviti dejanj, ki bi temeljila na spornem delu predpisa. V primeru, če so izpodbijane določbe, ki so podlaga za izdajanje upravnih aktov (npr. določbe o prostorskih izvedbenih pogojih iz druge alineje drugega odstavka 58. člena ZUreP-2), tako zadržanje vpliva na izvedbo upravnih postopkov. Ti se ne morejo začeti, že začeti postopki pa se ne nadaljujejo. Namen tega zadržanja torej je, da do izdaje upravnih aktov sploh ne pride. Poleg tega omenjeno zadržanje učinkuje proti vsem, zadržanje izvršitve upravnega akta pa le v konkretnem in posamičnem primeru
  • 11.
    VSRS Sodba X Ips 94/2017
    17.4.2019
    KOMUNALNA DEJAVNOST - UPRAVNI SPOR - URBANIZEM
    VS00022262
    ZUS-1 člen 64, 64/4. ZPNačrt člen 71, 72, 76, 78, 79. ZUreP-2 Zakon o urejanju prostora (2017) člen 297, 297/1, 299,. URS člen 2. ZGO-1 člen 2, 2/1-1.6., 2/1-4, 2/1-6.3.. Odlok o komunalnem prispevku Mestne občine Ptuj (2007) člen 3.
    dovoljena revizija - vrednostni kriterij - obračun komunalnega prispevka - obračunsko območje komunalne opreme - javna komunalna infrastruktura - komunalna opremljenost stavbnega zemljišča - možnost priključitve na javno komunalno omrežje - exceptio illegalis - občinski odlok - vezanost tožene stranke na pravno mnenje in stališča upravnega sodišča - vsebina izreka sodbe - novejša sodna praksa - pravna varnost - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji
    Tožena stranka bi morala pri presoji, ali odmeriti komunalni prispevek in s tem zagotoviti priključitev objektov na javno infrastrukturo, uporabiti ZPNačrt tako, da bi kot komunalno opremljene štela le tiste parcele, pri katerih se je priključitev na tedaj obstoječo komunalno opremo lahko izvedla na podlagi izgradnje posameznih priključkov. Če je bilo pred tem za priključitev na tedaj obstoječo komunalno opremo (javno infrastrukturo) treba šele izgraditi dodatne objekte, ki nimajo (več) značilnosti priključka, temveč značilnosti infrastrukture (torej komunalne opreme), navedenih parcel pravno ni bilo mogoče šteti za komunalno opremljene.

    Obveznost spoštovanja pravnih stališč sodišča v upravnem sporu s strani uprave oziroma drugih organov oblasti, ki so vsebovana v sodbi o odpravi izpodbijanega upravnega akta in vrnitvi zadeve v ponovno odločanje pristojnemu organu izhaja iz ustavne vloge upravnega sodstva tako z vidika zagotavljanja pravice do učinkovitega sodnega varstva v upravnem sporu (23. in 157. člen Ustave) kot tudi učinkovitega neodvisnega in nepristranskega sodnega nadzora nad delom uprave (3. in 120. člen Ustave). Pravilna uporaba materialnega in procesnega prava je praviloma jedro spora med strankama upravnega spora, saj je prav to tisto, kar v primeru uspeha s tožbo daje podlago za odločitev sodišča v sporu polne jurisdikcije oziroma, kar ob odpravi izpodbijanega upravnega akta usmerja nadaljnje odločanje o pravici ali obveznosti stranke z novim upravnim aktom.

    Potreba po povečanju pravne varnosti državljank in državljanov ter drugih oseb (2. člen Ustave) narekuje nadgradnjo sodne prakse glede pravne vezanosti tožene stranke in drugih organov na sodbo. Zato je treba določbo četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 razlagati tako, da sodišče z izrekom sodbe ob odpravi upravnega akta tudi naloži toženi stranki (upravi ali drugemu organu oblasti) določeno postopanje oziroma odločanje, vezano na stališča sodišča glede pravilne uporabe materialnega prava in pravil postopka. Upravno sodišče v okviru sprejete sodbe in v njej vsebovanih stališč pravnomočno odloči o pravilni uporabi prava v obravnavani (upravni ali javnopravni) zadevi, zato je tudi po pomenu in funkciji pravilno, da je odločitev o tem del izreka sodbe v upravnem sporu. Stvar vsakokratne presoje Upravnega sodišča pa je, kako določno je glede na naravo spora in pomen sprejetih stališč treba v izreku opredeliti način izvršitve sprejete sodbe v ponovnem postopku upravnega organa, saj lahko zadošča tudi splošna navedba, ki ustreza vsebini četrtega odstavka 64. člena ZUS-1, da je v ponovnem postopku tožena stranka ob izdaji odločbe vezana na stališča glede uporabe materialnega prava in pravil postopka, ki izhajajo iz obrazložitve sodbe.
  • 12.
    VSRS Sklep I Up 210/2018
    13.3.2019
    UPRAVNI SPOR - URBANIZEM
    VS00021857
    Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del (2010) člen 12, 12/1-2. ZUreP-2 Zakon o urejanju prostora (2017) člen 58. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del (2015) člen 8. ZPP člen 112, 112/2. ZUS-1 člen 32, 32/2. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana ? izvedbeni del (2018) člen 3.
    občinski prostorski načrt (OPN) - sprememba prostorskega načrta - prostorski izvedbeni akt - tožba v upravnem sporu - pravočasnost tožbe - načelo pravne varnosti - ugoditev pritožbi - začasna odredba - procesne predpostavke - prepoved reformatio in peius
    Spremembe, ki jih je odredila Novela Občinske prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana - izvedbeni de (OPN MOL ID), so z dnem njene uveljavitve začele veljati kot del (z novelo) spremenjenega osnovnega predpisa (OPN MOL ID). Zato je logično, da je celotno besedilo 12. člena OPN MOL ID, ne glede na to, kakšna je bila njegova prejšnja vsebina, začelo veljati 4. 7. 2018. Nasprotno stališče bi bilo z vidika načela pravne države (2. člen Ustave RS) neprimerno in nedopustno, saj bi bilo v nasprotju z zahtevo po jasnosti in določnosti predpisov in bi, kljub uporabi nomotehničnega spreminjanja obstoječega predpisa, kakršno je bilo v obravnavani zadevi, neupravičeno terjalo poznavanje prejšnjih, čeprav neveljavnih predpisov.

    OPN MOL ID je prostorski izvedbeni akt, zoper katerega je ob smiselni uporabi določb ZUS-1 mogoč upravni spor. Tožbo lahko v treh mesecih od uveljavitve prostorskega izvedbenega akta med drugim vloži oseba zaradi varstva svojih pravic in pravnih koristi, če izpodbijani prostorski izvedbeni akt določa pravni temelj za določitev njenih pravic ali obveznosti in če izkaže, da ima akt zanjo bistvene posledice.

    Začasna ureditev stanja z začasno uredbo oziroma zadržanje upravnih aktov se mora predlagati glede na sporno pravno razmerje. Če je predlagana začasna odredba izven predmeta spora, se takšen predlog zavrže zaradi pomanjkanja procesne predpostavke.
  • 13.
    VSRS Sklep II Ips 39/2016
    19.3.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - RAZLASTITEV - URBANIZEM
    VS00011354
    ZPP člen 286b, 339, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 33. Ustava Socialistične Federativne Republike Jugoslavije (1974) člen 81. Ustava Republike Slovenije (1974) člen 98. ZSZ člen 10, 10/1, 10/2, 12, 13, 13/1, 13/2, 13/3, 15, 15/1, 15/2, 15/3, 16, 17, 19, 20, 20/1. ZOR člen 360, 360/1, 361, 371, 388. ZRPPN člen 49, 51, 51/1, 51/2. ZUN člen 5, 27. ZUreP člen 31, 42, 43. Zakon o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (1980) člen 130, 132, 136.
    razlastitev - lastninska pravica na nepremičnini - stavbno zemljišče - območja stavbnih zemljišč - stroški za urejanje stavbnih zemljišč - prostorski izvedbeni akt - podlage za sprejem zazidalnega načrta - samoupravni sporazum - postopek pred premoženjskopravnim organom - prednostna pravica uporabe - odškodnina zaradi razlastitve - nadomestilo - obligacijskopravni tožbeni zahtevek - zastaranje terjatve - začetek teka zastaralnega roka - pretrganje zastaranja - trditveno in dokazno breme - prekluzija
    Četudi je zahtevek za plačilo odškodnine nastal zaradi izgube lastnine, nima stvarnopravne, temveč obligacijskopravno naravo. Njegov namen namreč ni v varstvu lastninske pravice, ki je z razlastitvijo že prenehala, temveč v pridobitvi nadomestila, s katerim bo prizadetemu lastniku omogočena pridobitev stvari oziroma pravice iste vrednosti, kot mu je bila odvzeta. Gre torej za obligacijski zahtevek, ki zastara po pravilih ZOR o zastaranju terjatev.

    S predlogom za izplačilo odškodnine, podanim pred upravnim organom, do pretrganja zastaranja ni prišlo, saj ta o višini odškodnine ni bil pristojen odločati, temveč je bil pristojen le za vodenje postopka za sklenitev sporazuma o odškodnini. Določitev odškodnine je bila v izključni pristojnosti sodišča. Predlagateljica je imela možnost sodno uveljaviti svoj zahtevek, pravico do sodnega varstva pa je pridobila z iztekom trimesečnega roka za sporazumno določitev odškodnine pred upravnim organom, saj je drugi odstavek 51. člena ZRPPN jasno določal, da se lahko po izteku tega roka razlaščeni lastnik obrne neposredno na sodišče. Tudi z zahtevo za priznanje prednostne pravice uporabe za gradnjo zastaranje odškodninskega zahtevka ni bilo pretrgano.
  • 14.
    VSRS Sklep I Up 34/2018
    28.2.2018
    OKOLJSKO PRAVO - UPRAVNI SPOR - URBANIZEM
    VS00010780
    ZUS-1 člen 32, 32/3. ZVO-1 člen 46, 46/5. ZPNačrt člen 3, 3/1,38, 39, 40, 52, 52/1, 95, 95/4, 96, 96/3, 96/5.
    ureditvena začasna odredba - začasna ureditev stanja - neizkazanost nastanka težko popravljive škode - vsebinska odločitev - vplivi na okolje - občinski prostorski načrt (OPN) - enovitost akta
    Začasna odredba ni namenjena preprečevanju posledic morebitnega slabega delovanja državne uprave, niti splošnemu spreminjanju sistemskih učinkov tožbe v upravnem sporu, ki jih določa ZUS-1 v prvem odstavku 32. člena (da tožba ne zadrži izvršitve upravnega akta, če zakon ne določa drugače), temveč posegu v izvrševanje izpodbijanega akta ob presoji konkretnih značilnosti posameznega primera.

    Začasna odredba ne sme onemogočiti doseganja učinkov, ki bi jih utemeljevala morebitna zavrnilna sodba in s tem povezana pravnomočna odločitev upravnega organa. Tega pogoja predlagana začasna odredba v delu, ki se nanaša na dopustitev sprejetja OPN, ne izpolnjuje, saj bi bila z njo vzpostavljena podlaga za končanje postopka sprejemanja predpisa, ne glede na to, da pred odločitvijo o tožbi ni jasno, ali za to sploh obstojijo pogoji.

    Ker je OPN enovit akt, ki ga občina sprejme za svoje celotno teritorialno območje, predlagana ureditev stanja (sprejem delnega OPN) tudi iz tega razloga ni mogoča.
  • 15.
    VSRS Sklep X Ips 294/2015
    27.10.2016
    UPRAVNI SPOR – URBANIZEM - GRADBENIŠTVO
    VS1015850
    ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZGO-1 člen 107. Uredba o razvrščanju objektov glede zahtevnosti gradnje člen 2, 2/1-1.
    dovoljenost revizije - nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - vprašanje razlage zakonske določbe - jasno besedilo - zelo hude posledice niso konkretizirane
    Odgovor na revidentovo vprašanje dajeta že 107. člen ZGO-1 in prva alineja prvega odstavka 2. člena Uredbe o razvrščanju objektov glede zahtevnosti gradnje, ki določata, da se bruto tlorisna površina, katere del je tudi bruto etažna površina, računa po standardu SIST ISO 9836, zato to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
  • 16.
    VSRS Sodba X Ips 75/2015
    24.2.2016
    UPRAVNI SPOR - URBANIZEM
    VS1015439
    ZUS-1 člen 83, 83/2-1. ZUreP člen 31, 33, 43. URS člen 125, 153, 153/3. Navodila o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov občin člen 10, 23, 23/2.
    dovoljena revizija - nadomestilo zaradi omejitve lastninske pravice zaradi varstvenega režima - Kobilarna Lipica - namembnost zemljišč - planski akti - ureditveno območje naselja - stavbno zemljišče - izvedbeni akti - exceptio illegalis
    Prostorsko planiranje po ZUreP in ZUN je temeljilo na strogo formalnem načinu določanja stavbnih zemljišč po načelu, da so stavbna zemljišča le tista, ki jih kot taka občina določi v prostorskem planu.

    Po ZUreP zasnovo namenske rabe „ureditveno območje naselij“ ni mogoče enačiti z namensko rabo zemljišč kot stavbnega. Zemljišča znotraj ureditvenih območij naselij, ki naj bi se širilo, so postala stavbna šele, če so bila kot taka določena v srednjeročnem planu. To pomeni, da so bila v srednjeročnem planu določena kot zemljišča, na katerih se bo v planskem obdobju izvajal poseg v prostor (gradnja). V srednjeročnem planu je namreč občina določila tako obseg stavbnih zemljišč, kot tudi vrsto gradnje (stanovanjska, poslovna, industrijska), ki bo na zemljiščih izvedena.

    S prostorskimi izvedbenimi akti (PUP, ZN, UN) so se dolgoročni in srednjeročni plani le izvajali. Z njimi so se predpisala le konkretna merila in pogoji za graditev ali prenovo objektov na zemljiščih, ki so bila v srednjeročnem planu že opredeljena kot stavbna zemljišča. Z njimi se torej ni urejala namembnost zemljišč.

    Ureditev v PUP, ki ureditveno območje naselja enači s pojmom stavbno zemljišče, ni skladna z določbami ZUreP in ZUN. Podzakonskega predpisa, ki ni skladen z zakonom pa sodišče pri svojem odločanju ne sme upoštevati (exceptio illegalis).
  • 17.
    VSRS Sklep I Up 57/2015
    8.4.2015
    UPRAVNI SPOR - URBANIZEM - GRADBENIŠTVO - SODNE TAKSE
    VS1014790
    URS člen 25, 125. ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2, 83, 83/1, 89, 95, 95/1. ZPP člen 86, 86/1, 343, 343/1.
    nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - sodne takse - več pravnih sredstev v eni vlogi - zavrženje revizije - zavrženje pritožbe - postulacijska sposobnost - stranka brez pravosodnega izpita - revizija, ki jo vloži stranka sama - pritožba, ki jo vloži stranka sama - zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena - neobstoječe pravno sredstvo
    V upravnem sporu lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, oziroma sama ali njen zakoniti zastopnik, če ima opravljen pravniški državni izpit.

    Sodišče zavrže revizijo, ki jo vloži stranka sama, če najpozneje v njej ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit.

    Zahteva za varstvo zakonitosti v upravnem sporu ni dovoljena, saj je ZUS-1 ne predvideva.
  • 18.
    VSRS Sklep X Ips 265/2014
    14.7.2014
    UPRAVNI SPOR - URBANIZEM - GRADBENIŠTVO
    VS1014809
    ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2, 83, 83/1, 84, 84/2, 89. ZPP člen 86, 86/4, 108, 336, 343, 343/4, 367č.
    nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - več pravnih sredstev v eni vlogi - zavrženje revizije - zavrženje pritožbe - postulacijska sposobnost - stranka brez pravosodnega izpita - revizija, ki jo vloži stranka sama - pritožba, ki jo vloži stranka sama - zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena - neobstoječe pravno sredstvo - začasna odredba v revizijskem postopku
    Sodišče zavrže revizijo, ki jo vloži stranka sama, če najpozneje v njej ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit.

    Če se revizija zavrže, niso več podane procesne predpostavke za izdajo začasne odredbe po 84. členu ZUS-1.

    V upravnem sporu lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, oziroma sama ali njen zakoniti zastopnik, če ima opravljen pravniški državni izpit.

    Zahteva za varstvo zakonitosti v upravnem sporu ni dovoljena, saj je ZUS-1 ne predvideva.
  • 19.
    Sklep X Ips 447/2011
    7.6.2012
    UPRAVNI POSTOPEK – UPRAVNI SPOR - URBANIZEM
    VS1013828
    ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 279.
    sprememba zarisa posestne meje – ničnost – dovoljenost revizije - vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje – jasna zakonska določba – zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme
    Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.

    V sklepu, s katerim je bila zahteva za izrek ničnosti spremembe posestne meje zavržena, obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.

    Vprašanje, ali je mogoče za nične izreči le odločbe in sklepe, s katerimi je bilo odločeno o vsebinskih vprašanjih, glede na jasno določbo 279. člena ZUP, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

    Pavšalna in z ničemer izkazana navedba o premoženjski škodi, zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne izkazuje.
  • 20.
    Sodba X Ips 229/2010
    5.4.2012
    UPRAVNI SPOR – GRADBENIŠTVO - URBANIZEM
    VS1013679
    ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZPNačrt člen 14. ZGO-1 člen 10. Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj člen 3, 3/2.
    dovoljena revizija – izdaja gradbenega dovoljenja – pomembno pravno vprašanje – zagotovitev parkirnih mest – trajna uporaba parkirnih mest – bližina parkirne hiše namenjene splošni rabi
    Pogoj zagotovitve parkirnih mest po 3. členu Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj je izkazan v primeru obstoja parkirne hiše, katere uporaba je pod enakimi pogoji dostopna vsem in ki omogoča časovno neomejeno parkiranje.
  • 1
  • od 43
  • >
  • >>