ZDR-1 člen 37, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 186, 186/1.. ZPP člen 286, 286/3.. ZPPPD člen 7, 7/2, 7/3, 33, 33/1.. ZNPPol člen 4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - hujša kršitev delovne obveznosti - znaki kaznivega dejanja - utemeljen razlog za odpoved
Toženka je tožniku v izredni odpovedi utemeljeno očitala, da je s svojim ravnanjem kršil pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja, ta kršitev pa ima znake kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi in postopki v športu ter predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena KZ-1, ter da je naklepoma huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bil v obravnavani zadevi podan tudi nadaljnji pogoj za zakonitost izredne odpovedi iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1 (tj. da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka), je zaključilo, da je izpodbijana izredna odpoved zakonita.
ZIN člen 25, 51.. ZDR-1 člen 196.. ZPIZ-1 člen 101.. ZZRZI člen 37, 37/1.
kršitev pravic iz delovnega razmerja - premestitev - invalid
Z zapoznelim uveljavljanjem ničnosti v tem sporu skuša tožnica neuspešno nadomestiti neuporabo določb o izpodbijanju odločbe ter aneksa po določbah ZJU oziroma po določbah OZ v takratnem obdobju. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila premestitev tožnice na novo sistemizirano delovno mesto zakonita ter da je toženka tudi glede ostalega s tem v zvezi ravnala v skladu s prisilnimi predpisi. Ni podlage za ugotovitev ničnosti izpodbijanega aneksa, kot tudi ne za ugoditev tožbenemu zahtevku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00052868
OZ člen 33, 33/5. ZPP člen 180, 180/3. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2-1, 278.
izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - kupoprodajna pogodba - presoja vsebine pogodbe - bistvene sestavine pogodbe - dogovor o sklenitvi pravnega posla - nesoglasje volj (disenz) - predpogodba - osnutek pogodbe - davki in prispevki - cena - pismo o nameri - stranske točke pogodbe - vzajemna izpolnitev po dvostranski pogodbi - pravna podlaga - izdaja začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - obstoj terjatve - denarna kazen
Sodna praksa je že zavzela stališče, da nesoglasje volj glede ureditve davčnega režima in plačila davka ob prodaji nepremičnine lahko predstavlja nesoglasje strank o bistveni sestavini prodajne pogodbe tj. ceni. Takšen strošek namreč, tako kot v konkretnem primeru visoki vzdrževalni stroški, neposredno vpliva na višino prodajne cene.
V poslovni praksi so se v fazi pred sklenitvijo glavne pogodbe razvili določeni instituti, ki jih pozitivno pravo ne ureja, kot je pismo o nameri, sporazum o pogajanjih, punktacija in drugi. Prav tako je institut iz faze pred sklenitvijo glavne pogodbe predpogodba. Ne glede na to, ali sporni zapis predstavlja predpogodbo ali drug institut iz obdobja pogajanj, je bistven zaključek sodišča prve stopnje, da je sporna listina po pravni kvalifikaciji institut iz faze pred sklenitvijo pogodbe, kar pomeni, da v nobenem primeru obveznost toženke na izstavitev zemljiškoknjižne listine še ni nastala.
Sodišče druge stopnje še dodaja, da sodišče tudi sicer ni dolžno slediti vsem dokaznim predlogom, saj lahko po drugem odstavku 287. člena ZPP zavrne predlagane dokaze, če oceni, da so nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, ni pravno odločilno ali pa da gre za dokaz, ki je neprimeren za ugotovitev določenega dejstva, ali če dokazni predlog ni ustrezno konkretiziran.
spor majhne vrednosti - plačilni nalog za plačilo sodne takse - vročitev pisanja pooblaščencu - podpisana vročilnica - vročilnica kot javna listina - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe
Vročilnica z močjo javne listine dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, vendar pa je takšno domnevo mogoče izpodbiti z ustreznimi trditvami in dokazi. V spisu je s strani pooblaščenca podpisana vročilnica, ki vzpostavlja domnevo, da mu je bil vročen plačilni nalog za plačilo sodne takse. Tudi če bi bilo res, da je kuverta bila prazna, se od pooblaščenca, ki je odvetnik, pričakuje, da o tem obvesti sodišče.
ZFPPIPP člen 48b, 97, 271, 271/2, 322, 322/1-3, 383, 383/1, 391. OZ člen 1050. ZPP člen 3, 3/3, 306, 306/4.
postopek osebnega stečaja - ocena vrednosti premoženja - upravljanje stečajne mase - soglasje za posle upravljanja stečajne mase - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - stečajni upravitelj - sklenitev izvensodne poravnave - vrnitev v stečajno maso - negotova pridobitev sredstev - konflikt interesov
Smiselno določbi četrtega odstavka 306. člena ZPP, ki določa, da se pred sodiščem ne more skleniti poravnava glede zahtevkov, s katerimi stranke ne morejo razpolagati, mora po stališču pritožbenega sodišča tudi sodišče, ki odloča o soglasju k sklenitvi izvensodne poravnave v stečajnem postopku, zavrniti razpolaganje strank, ki nasprotuje prisilnim predpisom ali moralnim pravilom. Ob odločanju o soglasju k sklenitvi izvensodne poravnave sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenih dejstev ni imelo razlogov za zavrnitev soglasja na tej podlagi. O tem, kateri prisilni predpis ali moralno pravilo naj bi spregledalo sodišče prve stopnje, pritožnica v pritožbi ni konkretno trdila, da bi ji v tej smeri lahko pritožbeno sodišče pritrdilo.
Sodišče, ki vodi stečajni postopek, z odločanjem o soglasju k poslom upravljanja stečajne mase, izvaja nadzor nad tem, ali bi stečajni upravitelj kot organ postopka s katerim od predlaganih poslov, ki so našteti v prvem odstavku 322. člena ZFPPIPP, lahko škodoval interesom upnikov. Interes upnikov stečajnega dolžnika je, da prejmejo svoje terjatve poplačane iz stečajne mase čim prej in v čim višjem deležu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00056440
ZPP člen 226, 226/2, 285. OZ člen 18, 18/1, 807, 807/1, 823, 823/1.
odškodnina - volja za sklenitev pogodbe - ravnanje stranke - pogodba o trgovskem zastopanju - dogovor o nespremenljivosti cen - dokazna ocena - listina v tujem jeziku - manjkajoča trditvena podlaga - materialno procesno vodstvo
Voljo za sklenitev pogodbe se lahko izrazi ne le izrecno, torej z uporabo besed ali znakov, ki običajno pomenijo izjavo z določeno vsebino, pač pa tudi z drugim ravnanjem, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da obstoji (prvi odstavek 18. člena OZ). V obravnavanem primeru sta pravdni stranki sklenili Aneks Pogodbe o trgovskem zastopanju, ki sta ga podpisali obe stranki. Tam sta se pravdni stranki dogovorili, da se k obstoječi pogodbi (ta vsebuje tri člene) doda nov 4. člen. Po presoji pritožbenega sodišča je iz takšnega ravnanja mogoče zanesljivo sklepati, da sta pravdni stranki očitno soglašali, da je bila Pogodba veljavno sklenjena in je sedanja obramba toženke, ki je Pogodbo tudi sestavila in podpisala, v očitnem nasprotju z njenimi predhodnimi ravnanji.
Ker je sodba Okrajnega sodišča v Kamniku pravnomočna, so brezpredmetne pritožbene navedbe o tem, da je bil toženec krivično obsojen, prav tako tudi vse ostale pritožbene navedbe, ki se nanašajo na sam temelj tožbenega zahtevka.
Sodišče je obrazložilo, da toženec ni pojasnil, zakaj navedb in dokazov ni mogel podati najkasneje na prvem naroku (na katerem ga je zastopal odvetnik), prav tako pa je pojasnilo, da bi glede na količino in obširnost dokazov njihovo izvajanje zavleklo reševanje spora in zameglilo bistvo spora. Zato izvedbe teh dokazov ni dopustilo. Pritožbeno sodišče pritrjuje takšni odločitvi sodišča prve stopnje.
plačilo dolga - obročno plačilo dolga - finančna stiska - neutemeljenost pritožbenih navedb
Toženec v pritožbi ne navaja nobenega pritožbenega razloga, s katerim bi izpodbijal pravilnost izpodbijane sodbe. Navaja, da zaradi težke finančne in duševne stiske ne vidi izhoda. Ta razlog pa na pravilnost odločitve, da je toženec dolžan poravnati zapadle oskrbnine za vrtec, ki ga obiskuje njegov sin, ne vpliva. Pravdni stranki se tudi po pravnomočnosti sodbe še vedno lahko dogovorita za obročno plačilo s sodbo dolgovanega zneska, toženec pa se bo s tem predlogom moral obrniti neposredno na tožečo stranko.
Sodišče prve stopnje je zmotno ločevalo med določeno ceno (glej prvi odstavek 642. člena OZ), ki naj bi bila upoštevaje razloge le fiksno določena cena, in nedoločeno ceno (glej drugi odstavek 642. člena OZ), ki naj bi bila upoštevaje razloge že kar cena, ki ni določena fiksno oziroma cena, pri kateri je med odstopnikom terjatve družbo in toženko obstajal ustni dogovor o njeni vezanosti na višino prejete zavarovalnine. Takšen ugotovljen ustni dogovor po presoji pritožbenega sodišča ne pomeni, da cena ni bila določena v smislu drugega odstavka 642. člena OZ, in je bila izvedba dokaza z izvedencem, ki je ugotavljal primerno ceno za opravljeno storitev, odvečna, vendar to ni vplivalo na pravilnost in zakonitost končne odločitve. Omenjeni dogovor lahko pomeni le pogodbeno dogovorjeno plačilo v smislu prvega odstavka 642. člena OZ, katerega ″nefiksnost‶ je v tem, da je bila cena vezana na (kasnejšo) določitev cene (zavarovalnine) s strani tretje osebe (zavarovalnice).
prispevek za rezervni sklad - aktivna legitimacija etažnih lastnikov - plačilo v rezervni sklad - sredstva rezervnega sklada - skupno premoženje - aktivna legitimacija za vtoževanje terjatve, ki sodi v skupno premoženje - etažni lastniki kot tožniki - etažna lastnina - spor majhne vrednosti
Plačilo prispevka za rezervni sklad je zakonska obveznost etažnih lastnikov.
Sredstva rezervnega sklada so skupno premoženje etažnih lastnikov, zato so etažni lastniki kot materialnopravni upravičenci aktivno legitimirani od neplačnikov izterjati plačila v rezervni sklad.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - izvedba dokaza z izvedencem - stroški izvedenca - stroški nepravdnega postopka - lastna sredstva
V konkretnem primeru se je postopek začel po uradni dolžnosti in se zaključil s postavitvijo nasprotne udeleženke pod skrbništvo. Glede na 70. člen ZNP-1 bi se stroški za izvedensko delo (dokončno) krili iz sredstev sodišča le, če bi bilo ugotovljeno, da nasprotna udeleženka nima lastnih sredstev in premoženja.
ZIZ člen 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1. ZFPPIPP člen 212, 212/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 16.
terjatev iz naslova stroškov pravdnega postopka, iz katerega izvira izvršilni naslov - nastanek terjatve - terjatev odvetnika - stroški odvetniškega zastopanja - vpliv potrjene prisilne poravnave na izvršilni postopek
Glede na enotno in usklajeno sodno prakso terjatev za plačilo pravdnih stroškov v razmerju med pravdnima strankama nastane šele z odločbo sodišča, s katero so ti stroški ugotovljeni glede na izid pravde in glede na uspeh strank.
Utemeljeno pa pritožba opozarja, da je sodišče zavzelo napačno stališče glede trenutka nastanka terjatve v znesku 3.191,20 EUR. Res tudi ta znesek po temelju predstavlja stroške zastopanja v postopku, vendar pa ne v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov. Gre za stroške zastopanja dolžnika pred avstrijskim sodiščem na naroku, ki izvirajo iz medsebojnega mandatnega razmerja in za katere je upnik kot dolžnikov pooblaščenec v tistem postopku dolžniku izstavil račun kot verodostojno listino, na tej osnovi izposloval sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, po dolžnikovem obrazloženem ugovoru pa je bil uspešen tudi v pravdnem postopku in je za to terjatev izposloval sodbo kot izvršilni naslov v tem postopku. Terjatev iz naslova stroškov zastopanja pred avstrijskim sodiščem tako ne predstavlja več pravdnih stroškov v prej opisanem smislu, temveč gre za glavnico, ki je bila s sodbo pravnomočno le ugotovljena in naložena v plačilo dolžniku, ni pa nastala šele z izdajo sodbe, ampak že, ko je imel upnik pravico od dolžnika terjati njeno izpolnitev, torej ko je nastal pravni temelj zanjo. Pravni temelj za to glavnico pa je med upnikom kot takratnim pooblaščencem dolžnika in dolžnikom nastal ob opravi odvetniške storitve, torej še pred začetkom postopka prisilne poravnave nad dolžnikom.
zaščitni ukrepi - zaščitena priča - zaščita priče - zaslišanje obremenilne priče - pravica do zaslišanja obremenilne priče - neposredno zaslišanje
Sodišče prve stopnje bo kljub temu, da bodo priče uživale določeno stopnjo zaščite njihove identitete, slednje zaslišalo na glavni obravnavi, v navzočnosti obtožencev in njihovih zagovornikov, ki se bodo sicer nahajali v drugem prostoru, pričam pa bodo lahko postavljali vprašanja in jih zasliševali ter se izjavljali o njihovih izpovedbah. Zaradi zaščite varnosti prič res ne bodo mogli neposredno zaznavati obnašanja prič, spremljati njihovih obraznih potez in ostalih telesnih izrazov pri podajanju izpovedb in odgovorov na zastavljena vprašanja, vendar slednje po presoji višjega sodišča ne bo imelo vpliva na pravico obrambe, da zaslišuje obremenilne priče, sodišču prve stopnje pa ne bo okrnilo možnosti izdelati ocene dokaza. Zato ne bo prihajalo do zatrjevanje kršitve 29. člena Ustave Republike Slovenije in 6. člena ESČP, ki zagotavlja pravico do poštenega sojenja, saj bodo obtoženci imeli možnost zaslišati vse štiri kriminaliste tako, da bo sodišče te priče zaščitilo, s tem pa bo tem kriminalistom omogočilo tudi v bodoče opravljati njihovo delo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00052097
KZ-1 člen 48, 323, 323/1, 323/2. ZPrCP člen 58, 58/2, 105, 105/2. ZKP člen 86, 365, 365/1.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - vožnja pod vplivom alkohola - prepoved vožnje vozila v cestnem prometu pod vplivom alkohola - koncentracija alkohola v krvi - koncentracija alkohola pod zakonsko določeno mejo - vzročna zveza - izpodbijanje vzročne zveze med alkoholiziranostjo in nezgodo - izvirnik in pisni odpravek sodbe - popravni sklep - stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila - kategorije motornih vozil
Pritožbeni očitek, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, ker se obtoženemu očita, da je kršil določila drugega odstavka 105. člena ZprCP, iz razlogov izpodbijane sodbe pa jasno izhaja, da pritožnik ni prekoračil zakonsko dopustne mere alkohola v krvi, saj je izvedenka ugotovila, da je imel v času, ko je prišlo do nesreče, v krvi najmanj 0,49 g/kg alkohola v krvi, je neutemeljen in je odraz nepoznavanja določbe drugega odstavka 105. člena ZprCP, po kateri imajo vozniki lahko največ do vključno 0,50 grama alkohola na kilogram krvi ali do vključno 0,24 mg alkohola v litru izdihanega zraka pod pogojem, da tudi pri nižji koncentraciji alkohola ne kažejo znakov motenj v vedenju, katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v cestnem prometu. Sodišče prve stopnje je tudi po presoji pritožbenega sodišča razumno pojasnilo, da obtoženi sicer ni prekoračil dovoljene stopnje alkohola, vendar pa je tudi pri nižji koncentraciji alkohola od dovoljene, kazal znake motenj v vedenju, katerih posledica je bilo njegovo nezanesljivo ravnanje v cestnem prometu, zato pritožnik s posplošeno pritožbeno navedbo, da ni z gotovostjo dokazano, da je kršil določilo drugega odstavka 105. člena ZprCP, pravilnih in prepričljivih razlogov sodišča prve stopnje v tem delu ne more ovreči.
vznemirjanje lastninske pravice - protipravnost vznemirjanja lastninske pravice - zaščita pred vznemirjanjem - prestavitev služnostne poti - služnostna pot - načelo najmanjše obremenitve služeče nepremičnine - pomanjkljiva trditvena podlaga
Pritožbeno sodišče v celoti sledi razlogovanju sodišča prve stopnje, da je toženec s sklenitvijo sodne poravnave soglašal, da del balkona, ki je sestavni del tožnikove nepremičnine, v obsegu 3,6 m2 sega v zračni prostor njegove nepremičnine, ter da v obravnavani zadevi ne gre za protipravno vznemirjanje lastninske pravice.
Služnostna pravica nima absolutne narave. Temeljno pravilo je, da se izvršuje na način, ki najmanj obremenjuje služno stvar (219. člen SPZ). Prestavitev služnostne poti ni problematična, če lahko služnostni upravičenec služnost še vedno izvršuje. Zato je zmotno stališče pritožbe, da že sama prestavitev služnostne poti brez soglasja služnostnega upravičenca utemeljuje ugoditev zahtevku.
sprejem na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - duševna motnja - postopek za sprejem na zdravljenje oziroma obravnavo brez privolitve - nujno potrebni ukrepi - omejitev svobode gibanja - paranoidna shizofrenija
V skladu s 53. členom ZDZdr je lahko oseba sprejeta na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve in pred izdajo sklepa sodišča, če so podani pogoji iz prvega odstavka 39. člena zakona, kadar je zaradi narave duševne motnje osebe nujno potrebno, da se ji omeji svoboda gibanja oziroma preprečijo stiki z okolico, še preden se izpelje postopek za sprejem brez privolitve iz 40. do 52. člena zakona.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00052899
ZDen člen 72, 72/2. ZPP člen 243. ZRud člen 2, 2-1, 3, 3/1-12, 34.
nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranih nepremičnin - denacionalizacija - nepremičnine vrnjene v naravi - izguba koristi - uporabnina - možnost izjave o odločilnih dejstvih - odškodnina zaradi omejitev in prepovedi - mineralne surovine - izkoriščanje mineralne surovine - rudarstvo - tržna cena - dokazna ocena - metodološki napotek - neizvedba dokaza - izvedenec gradbene stroke
Sodišče prve stopnje je tožnici pravilno pojasnilo, da njene koristi ne gre iskati v količini oziroma v prodaji izkopane rude v obravnavnem obdobju, temveč v vrednosti njenih zemljišč zaradi okoliščine, da se na njih izvaja dejavnost črpanja gramoza.
Izvedenec je upošteval, da se zemljišča nahajajo nad mineralno surovino, zaradi česar ima to območje prednost pred osnovno rabo kmetijskega in gozdnega zemljišča. Le mineralna surovina kot last države ni neposredno upoštevana v ceni najemnine te nepremičnine.
Vprašanje stanja zalog gramoza v gramoznici ni relevantno, ker so mineralne surovine pod površjem nepremičnine last države in ne lastnika nepremičnine.
ZPP člen 343, 343/1, 343/2, 346, 346/1, 458, 458/3.
spor majhne vrednosti - pritožba v sporu majhne vrednosti - rok za vložitev pritožbe - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe
Toženi stranki je bila izpodbijana odločba vročena 29. 9. 2021. Osemdnevni rok za pritožbo se je iztekel 7. 10. 2021. Tožena stranka je pritožbo vložila 8. 10. 2021 priporočeno po pošti. Pritožba je bila torej vložena po preteku zakonskega roka in je tako prepozna (drugi odstavek 343. člena ZPP). Ker pritožbe ni zavrglo že sodišče prve stopnje (prvi odstavek 343. člena ZPP), jo je bilo treba zavreči ob preizkusu na drugi stopnji (prvi odstavek 346. člena ZPP).
ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b, 5/2, 7, 7/1.. ZPIZ-2 člen 199, 201a, 201a/7, 203.. ZPP člen 19, 19/1.
stvarna pristojnost - plačilo prispevkov - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje
Ker se zahtevek tožnika vsebinsko nanaša na plačevanje prispevkov za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje oziroma skladno z ZPIZ-2 poklicno zavarovanje po 199. do 203. členu in ker sedmi odstavek 201.a člena ZPIZ-2 ureja sodno varstvo zoper odločitev komisije iz prvega odstavka istega člena pred sodiščem, ki odloča o socialnih sporih, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je v zadevi pristojno socialno sodišče, zato se je pravilno izreklo za stvarno nepristojno in zadevo odstopilo stvarno pristojnemu Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.