KZ-1 člen 29, 29/2, 70a, 70a/1, 299, 299/1, 299/2, 299/3. URS člen 2.
preprečitev uradnega dejanja ali maščevanje uradni osebi - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti - izvedenec psihiatrične stroke - načelo sorazmernosti
Pri vsaki omejitvi človekovih pravic in temeljnih svoboščin je treba upoštevati splošno ustavno načelo sorazmernosti kot enega izmed načel pravne države (2. člen Ustave Republike Slovenije), medtem ko se v konkretnem primeru zastavlja vprašanje neogibne potrebnosti (nujnosti) izrečenega varnostnega ukrepa, ki je inkorporirano že v formulacijo prvega odstavka 70.a člena KZ-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00051527
ZKP člen 506, 506/4.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja - izostanek z naroka za preklic pogojne obsodbe - obsojenčeva pripravljenost izpolniti posebni pogoj
Razpis naroka v preklicnem postopku niti ni obligatoren. V kolikor pa se vendarle izvede in stranke in oškodovanec, ki so bili v redu obveščeni, ne pridejo, ali če se obsojenec očitno izmika ali ne želi priti na narok, to ni ovira za sprejem odločitve.
Kljub dejstvu, da obdolženec v času zasega elektronskih podatkov ni bil več uporabnik elektronske naprave, na kateri so ti nastali, je ključno, da je bil njen dejanski uporabnik v času nastanka elektronskih podatkov, ki so tudi predmet zasega in preiskave. Brez dvoma ga je zato treba šteti za dejanskega uporabnika elektronskih naprav.
Drugi odstavek 219.a člena ZKP. Namen citirane določbe je po presoji višjega sodišča v tem, da se ravno dejanskega uporabnika elektronske naprave - in ne (zgolj) njenega lastnika - seznani z odredbo in s tem tudi omogoči (aktivno) udeležbo pri samem zasegu oziroma zavarovanju elektronskih podatkov.
Zagovornika imata torej prav, da je bila zaradi nevročitve odredbe obema obdolžencema storjena bistvena kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 219.a člena ZKP, ni pa jima mogoče pritrditi, da ima ta kršitev za posledico izločitev dokazov.
Zasega elektronskih podatkov ni mogoče enačiti z zasegom predmetov pri hišni preiskavi. ZKP med določbami o preiskavi elektronskih naprav (ki so v razmerju do hišne preiskave specialne določbe) v ničemer ne predvideva, da bi se imetnika oziroma uporabnika elektronske naprave predhodno kakorkoli pozivalo, naj izroči iskane elektronske podatke.
Sam zaseg za obrambo spornih DVD-jev in na njiju zapisanih elektronskih podatkov, je torej imel zakonito podlago v izdani odredbi in je bil tudi skladen z njo, zato zgolj način zasega brez ustreznega strokovnega vodstva za izvedbo računalniško forenzičnih postopkov in neustrezna dokumentiranost postopka, ne pomenita nezakonitosti tako pridobljenih dokazov in posledično tudi ni podlage za njihovo izločitev iz spisa.
uveljavljanje nujnega deleža - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - nepravilna napotitev na pravdo - prikrajšanje nujnega dednega deleža - vštevanje daril v zapuščino - darilna pogodba - nesporna dejstva - odpoved dediščini - sporna dejstva
V primeru, da se dedič dediščini odpove, prekinitev zapuščinskega postopka zaradi spornih dejstev (od katerih je odvisna kakšna pravica strank) med tistim, ki se je dediščini odpovedal, in ostalimi dediči ni le nesmotrna, ampak praviloma za prekinitev postopka in napotitev na pravdni postopek v ZD tudi ni podlage.
ZNP-1 člen 98. DZ člen 138, 139, 140, 143/2, 183, 189, 190.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - izvedensko mnenje
Mnenje centra za socialno delo je strokovno mnenje, ki ima v tovrstnih postopkih nedvomno posebno težo, saj gre za mnenje strokovno usposobljenih delavcev centra za socialno delo, vendar ga kljub temu ne gre (povsem) enačiti z izvedenskim mnenjem.
Bistvena je v zvezi s prejemki nasprotnega udeleženca pravilna ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da odvetniška pisarna nasprotnega udeleženca dobro in z dobičkom posluje, in pravilni zaključki o zmožnosti nasprotnega udeleženca glede na izkazane visoke zneske denarja, ki so nakazani na TRR nasprotnega udeleženca.
Ob izpovedbi nasprotnega udeleženca, da ima v povprečju mesečne stroške okoli 500-600,00 EUR, se izkaže za pravilno sklepanje predlagatelja v odgovoru na pritožbo, da v kolikor bi nasprotni udeleženec res prejemal zgolj zatrjevani mesečni prihodek 814,86 EUR (iz naslova davčno ugotovljenega dobička iz poslovanja za leto 2020), ne bi zmogel plačevati preživnine 444,32 EUR, česar pa ne zatrjuje (tudi sicer ni sporno, da preživninsko obveznost redno izpolnjuje). Tudi navedeno kaže, da nasprotni udeleženec očitno iz svoje dejavnosti odvetništva prejema višje mesečne prejemke, kot je zatrjeval.
Neutemeljeni so pritožbeni očitki toženca, da naj bi bila izpodbijana sodba sodba presenečenja, ker je zmoten zaključek sodišča prve stopnje glede obstoja pasivne legitimacije toženca. Prepoved sodbe presenečenja stranke namreč ne varuje pred dejanskim (duševnim) presenečenjem, kot tudi ne gre za tako sodbo, če se stranka ne strinja z dokaznim ravnanjem sodišča in z njegovimi dejanskimi ugotovitvami in zaključki. Stranko prepoved sodbe presenečenja varuje le pred izgubo možnega učinkovitega izjavljanja v postopku in s tem do učinkovitega varstva svojih pravic.
Toženec sicer pravilno opozarja na to, da bi lahko kupec na tem vozilu pridobil lastninsko pravico ob izpolnitvi predpostavk, ki jih predpisuje 64. člen SPZ. S tem v zvezi pa je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da glede na okoliščine zatrjevanega nakupa vozila, zgolj predložitev s strani tožnika neizpolnjenega pooblastila in prometnega dovoljenja odjavljenega vozila ne izkazujeta dobre vere toženca. Ob takšnem pravilnem zaključku sodišča prve stopnje pa je ob pravilni uporabi 64. člena SPZ zaključiti, da do spremembe lastništva predmetnega vozila na podlagi kupoprodaje z dne 11. 8. 2018 ni prišlo, da je njegov lastnik še vedno ostal tožnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI ZAVODI - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00051754
ZOFVI člen 49, 49/1, 49/1-18, 51, 51/2, 82. ZZ člen 3, 12. ZPP člen 1, 76, 76/1, 214, 214/2, 337, 339, 339/2, 339/2-3, 339/2-4, 339/2-11, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 9. ZUP člen 2, 4.
osnovna šola - javni vzgojno izobraževalni zavod - zastopanje zavoda - pravna sposobnost - pravdna sposobnost - poslovodni organ - ravnatelj osnovne šole - javno financiranje visokošolskih zavodov - civilnopravno razmerje - spor iz premoženjskih razmerij - ni upravna zadeva - sodna pristojnost - zavrnitev dokazov kot nepotrebnih - denarna obveznost - zapadlost denarne terjatve - obstoj procesnih predpostavk - pravni interes za dajatveno tožbo - pavšalno prerekanje - nedovoljene pritožbene novote - izpolnitev pogodbene obveznosti
Tožena stranka se je s Pogodbo zavezala k sofinanciranju projekta tožeče stranke, s tem pa je nase prevzela pogodbeno obveznost, da financiranje tudi izvede. Ne glede na to, da sta pogodbo sklenila dva subjekta javnega prava, da gre za financiranje, ki ga je tožena stranka kot občina dolžna zagotavljati skladno z določbo 82. člena ZOFVI in da se financiranje izvaja iz občinskih proračunskih sredstev, to ne pomeni, da neizpolnitev sprejetih pogodbenih zavez tožene stranke nima za posledico njene civilne odgovornosti.
Če je torej tožeča stranka svojo pogodbeno obveznost izpolnila, jo realizirala, jo je dolžna tudi tožena stranka.
Sodišče izvede v dokaznem postopku tiste dokaze, ki služijo dokazovanju pravnorelevantnih dejstev za odločitev o tožbenem zahtevku oziroma povedano drugače zavrne izvedbo tistih dokazov, ki ne služijo za dokazovanje pravnorelevantnih dejstev za odločitev o tožbenem zahtevku ali če izvedba ni potrebna, ker je določeno dejstvo že brez tega dokaza potrjeno.
Pavšalno prerekanje je bilo povsem neutemeljeno, saj se dejstva, ki jih stranka zanika brez navajanja razlogov, štejejo za priznana (drugi odstavek 214. člena ZPP).
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - ugovor - obrazloženost ugovora - predložitev dokazov - neplačilo sodne takse - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi
Če sodna taksa v roku in v skladu s plačilnim nalogom ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena.
Ustavno sodišče je v odločbah Up-854/05 z dne 7. 2. 2007 in Up-343/09 z dne 5. 10. 2010, postavilo negativno definicijo obrazloženega ugovora. Tako se kot neobrazložen ugovor šteje le ugovor, ki ne vsebuje prav nobenih pravno pomembnih dejstev oziroma ugovor, ki za trditve, ki jih navaja, ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov, ki bi bili v zvezi s temi dejstvi oziroma trditvami. Vendar pa to še ne pomeni, da na dolžniku ni breme konkretizacije ugovora (t. j. ugovornih navedb). Iz dolžnikovih ugovornih navedb izhaja, da poslovno razmerje z upnikom priznava, prav tako da pozna vsebino upnikovega zahtevka, zato bi moral konkretneje obrazložiti, zakaj višina glavnice in obračun obresti ni pravilen, ter za slednje predlagati izvedbo dokaza. Ker dolžnik za svoje trditve ni predlagal nobenega dokaza, je takšen ugovor že iz tega razloga neobrazložen (četrti odstavek 58. člena ZIZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL00056479
ZDKG člen 7, 7/1, 7/1-2, 7/1-3, 11, 11/1, 11/1-1.
dedovanje zaščitene kmetije - določitev prevzemnika zaščitene kmetije - kriteriji (merila) za določitev prevzemnika kmetije - usposobljenost za kmetijsko dejavnost - predlog za postavitev izvedenca medicinske stroke - gospodarjenje s kmetijo preko tretjega
Dejanski stan (preteklega) usposabljanja dedičev za kmetijsko ali gozdarsko dejavnost in dejanski stan, da niso kako drugače preskrbljeni (iz zadnjega dela tretje alineje 7. člena ZDKG), sta določena alternativno, kar pomeni, da zadostuje, da dedič izpolnjuje enega od njiju.
Pritožba utemeljeno opozarja, da je zapuščinsko sodišče dokazni predlog B. B. po postavitvi izvedenca medicinske stroke, ki bi ocenil psihofizično sposobnost A. A. za gospodarjenje z zaščiteno kmetijo, neutemeljeno zavrnilo kot nepotreben, hkrati pa samo (ne da bi razpolagalo s tovrstnim strokovnim znanjem) presojalo oziroma zaključilo, da pri slednji ne gre za takšno psihično bolezen oziroma duševno motnjo, zaradi katere bi bila nesposobna za trajno gospodarjenje z zaščiteno kmetijo (v smislu izključitvenega razloga iz prve alineje prvega odstavka 11. člena ZDKG).
pobotna izjava - ničnost izjave - primeri, ko je pobot izključen - namen določbe - dispozitivna določba - nedovoljene pritožbene novote
Prepoved pobotanja po 316. členu OZ ni absolutna, temveč se stranki lahko dogovorita drugače. Nobene pravne ovire za pobot terjatve ni, če pobotno izjavo izjavi sam upnik takšne terjatve.
Ker je namen prepovedi pobotanja zaščita interesa upnika, da prejme izpolnitev, kot se ta glasi, je takšno pravilo že po naravi stvari smiselno zgolj v primerih, ko gre za individualno določene stvari, ki po naravi niso primerne za pobotanje. To pa ne velja v primeru, ko je predmet hrambe denar kot generična stvar.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55/1-9, 55/1-11, 56, 56/1, 58, 58/3, 61, 61/3. ZPP člen 214, 362, 362/1.
ugovor po izteku roka - opozicijski razlogi - neprerekana dejstva - napotki pritožbenega sodišča
V ugovoru po izteku roka je dolžnik pri podajanju ugovornih razlogov glede na ustaljeno sodno prakso omejen, saj lahko uveljavlja samo prave opozicijske ugovorne razloge iz 8., 9. in 11. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, to je ugovorne razloge, ki dolžnikovo obveznost „le“ ukinjajo, ne pa tudi razlogov, ki obveznost negirajo.
Dolžnik prereka temelj terjatve in s tem negira obstoj obveznosti, ki je bila s sklepom o izvršbi že pravnomočno ugotovljena po temelju in višini in dolžniku naložena v plačilo, tako negiranje pa v okviru ugovora po izteku roka ni več dopustno.
Neutemeljene so pritožbene zahteve, da bi moralo sodišče ugovoru po izteku roka ugoditi že zato, ker upnik v odgovoru ni obrazloženo nasprotoval dolžnikovim navedbam, da pravna podlaga za izstavitev razdelilnikov ne obstoji. Posledica neprerekanja uveljavljanih dejstev namreč ni domneva, da je ugovor utemeljen, ampak se dolžnikove navedbe v ugovoru štejejo za resnične, tudi v takem primeru pa mora sodišče presoditi, ali tako priznana dejstva utemeljujejo zahtevano pravno posledico.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje z zavrženjem ugovora po izteku roka ni sledilo napotkom višjega sodišča, da mora o ugovoru odločiti vsebinsko, torej da mora presoditi njegovo (ne)utemeljenost. Višje sodišče je namreč zadevo vrnilo sodišču v nov postopek odločanja o ugovoru po izteku roka, ob tem pa iz napotkov sodišču prve stopnje izhaja, da mora o ugovoru po roku vsebinsko odločiti le, če je tak ugovor pravočasen, popoln in dovoljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSC00072263
ZPP člen 12, 285. OZ člen 963, 963/1, 1019, 1019/3.
materialno procesno vodstvo - načelo pomoči prava nevešči stranki - subrogacija - poroštvo - solidarno poroštvo
V 12. členu ZPP uzakonjeno načelo pomoči prava nevešči stranki ter v 285. členu ZPP uzakonjeno načelo materialnega procesnega vodstva pa ne pomenita, da se mora sodišče postavljati v vlogo strankinega pooblaščenca ter ji svetovati, na kakšen način naj dopolnjuje svoje trditve in kakšne konkretne dokaze naj predlaga, da bi v postopku lažje uspela. V skladu z 12. členom sodišče laično stranko opozori na njene procesne pravice, ki jih morda iz nevednosti ne bi uporabila; materialno procesno vodstvo pa je med drugim namenjeno preprečevanju sodbe presenečenja, torej da bi sodišče odločilo po za stranke povsem nepričakovani pravni podlagi in bi bila za odločitev o sporu potrebna tudi druga dejstva in dokazi. V širšem smislu je materialno procesno vodstvo potrebno, če stranka ne navede odločilnih dejstev ali če poda nepopolne navedbe o pomembnih dejstvih; ni pa namenjeno šolskemu poučevanju strank. Prvenstveno je trditveno in dokazno breme na strankah, sodišče pa naj vzpostavi le morebitno nezakrivljeno porušeno ravnotežje med strankama, sicer pa ohranja svojo nevtralno vlogo. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da v tem konkretnem primeru ni obstajala potreba po izvedbi materialno procesnega vodstva iz 285. člena ZPP, saj sta toženca popolno navedla vsa odločilna dejstva in zanje tudi predlagala ustrezne dokaze.
Posledica zavrnitve dokaznega predloga, t.j. njegova neizvedba, pa povsem jasno izhaja že iz same besedne zveze, ki ne potrebuje nobene posebne pravne razlage, zato niti v okviru določila o materialnem procesnem vodstvu niti v okviru določila pomoči laični stranki ni obstajala dolžnost sodišča prve stopnje, da toženca še posebej pouči o posledici zavrnitve njunega dokaznega predloga. Čeprav grajanje procesne kršitve, ki jo v določenih okoliščinah lahko predstavlja tudi zavrnitev dokaznega predloga3, sodi med procesne pravice stranke, pa se je sodna praksa že izrekla, da bi sodišče z opozarjanem strank, da morajo procesne kršitve v skladu z 286.b členom ZPP grajati pravočasno, prekoračilo dopustno mejo dolžnosti poučevanja in bi s tem prišlo do ustvarjanja neravnotežja med strankami v pravdnem postopku tudi v primeru, da gre za laično stranko, ki v pravdnem postopku nastopa sama brez kvalificiranega pooblaščenca.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - spor zaradi motenja posesti - posest motornega vozila - začasna odredba v sporu o motenju posesti - nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - težko nadomestljiva škoda - nevarnost uporabe sile ali nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - uporaba sile
Uporaba javnega prevoza terja neprimerno večjo aktivnost tožnice in njenih otrok, traja dlje časa ter je bistveno bolj naporna. Na takšen način pa se bistveno zniža kvaliteta življenja tožnice (kakor tudi njenih otrok), zaradi česar ji po mnenju pritožbenega sodišča v okoliščinah konkretnega primera nastaja težko nadomestljiva škoda. Tudi grožnje ter samovoljni odvzem posesti avtomobila (celo v času, ko je bil dogovorjen prevzem otrok), ki je tožnici popolnoma onemogočil njegovo uporabo, bi lahko opredelili kot uporabo sile iz 272. člena ZIZ.
preživljanje bivšega zakonca - nesposobnost za delo - ukinitev s sodno poravnavo določene preživnine - spremenjene okoliščine na obeh straneh - rojstvo otroka
Ob ugotovljenih sposobnostih tožnika bi bilo s plačilom preživnine toženi stranki ogroženo preživljanje njegovih otrok, pa tudi njegovo lastno preživljanje, saj v danih okoliščinah vsak izredni dogodek, ki je povezan z dodatnimi stroški, porine družino čez rob življenjskega minimuma, zato so izpolnjeni pogoji za odpravo sodne poravnave, ki je izvršilni naslov za plačilo preživnine toženi stranki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00053258
ZASP člen 5, 101, 141a, 141g.
avtorska pravica - avtorsko delo - pravice izdelovalca podatkovne baze - podatkovna baza - avtorsko delo iz delovnega razmerja - avtorska pravica v delovnem razmerju - obveznost iz delovnega razmerja - akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest - neizvedba dokaznega predloga - nasprotja in nejasnosti v izvedenskem mnenju - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
S tem, ko sodišče ni odpravilo nejasnosti oz. nasprotovanj med zaključki obeh izvedencev, je naredilo relativno bistveno kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Hkrati pa pri odločanju o temelju zahtevka sodišče ni izvedlo dokaza z izvedencem galeristike ali umetnosti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
prodajna pogodba - škoda zaradi zaupanja - predpostavke prodajalčeve odgovornosti za napako - substanciranje dokaznega predloga - nedopustnost informativnega dokaza - razmejitev med prodajno in podjemno pogodbo - skrite stvarne napake - enoletni rok za sodno uveljavitev zahtevka - opredelitev do odločilnih dejstev - prekluzivni rok za grajanje napak
Ker so imele plastenke napako, je tožeča stranka uveljavljala plačilo odškodnine zaradi škode za plačilo plastenk, reklamacij kupcev, predelave polnilnice in skladiščenja (škoda zaradi zaupanja). Za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov zaradi zaupanja morajo biti izpolnjene enake predpostavke kot za prodajalčevo odgovornost za stvarne napake.
Roki za uveljavljanje skritih napak in pravne posledice prepoznega uveljavljanja pravic pri podjemni (633., 634. in 635. člen OZ) in prodajni pogodbi (462. člen in 480. člen OZ) niso različne in tako sama opredelitev do narave pravnega posla niti ni bistvena za odločitev sodišča, saj je tožnica sama v tožbi navedla, da je za skrito napako zvedela novembra 2017 oz. 14. 12. 2017, 18. 1. 2018 je o njej obvestila toženo stranko, tožbo pa je vložila 25. 2. 2019, kar je več kot eno leto po tem, ko je sporočila napako in je torej prepozno (635. in 480. člen OZ). Tako ni bistven očitek pritožnika glede drugega odstavka 634. člena OZ, da se po dveh letih od prevzema opravljenega posla naročnik ne more več sklicevati na (skrite) napake, saj bi bilo treba v tem primeru, če bi bila sklenjena podjemna pogodba, uporabiti 635. člen OZ, ker je pritožnik toženo stranko obvestil o napaki pri plastenkah.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00052813
ZPP člen 156, 156/1, 185, 185/1, 214, 214/1, 214/2. Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) člen 3, 4, 17, 17/1, 17/2, 18, 18/1, 23, 23/3, 32, 32/1.
sprememba tožbe - prevozna pogodba v cestnem prometu - špedicijska pogodba - pogodba, sklenjena s konkludentnimi dejanji - mednarodni tovorni list (CMR) - namerna kršitev - kršitev pogodbe - izguba tovora - odgovornost prevoznika - višina nastale škode - preklic naroka - separatni pravdni stroški - Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR)
Učinek sprejema ponudbe in s tem sklenitve prevozne pogodbe je bil ustvarjen že s tem, ko je tožena stranka tožeči stranki sporočila registrske številke vozil, ki bodo zanjo opravila prevoz. Ta vozila so nato tudi prispela na naklad, tožena stranka pa tožeče stranke, ne ob prejemu naloga za prevoz, niti kasneje, ni seznanila s tem, da ne gre za njena vozila. Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da je tožena stranka ponudbo tožeče stranke s konkludentnim ravnanjem v celoti sprejela.
Špediter je sicer res organizator prevoza in vseh storitev, ki se navezujejo na prevoz, kar med drugim obsega tudi sklenitev prevozne pogodbe. Ni pa nobene ovire, da špediter posameznih pravnih poslov oziroma dejanj, ki so predmet špedicijske pogodbe, ne bi opravil sam.
Iz prevozne pogodbe izvira prevoznikova obveznost, da na podlagi prevozne pogodbe prepelje tovor in odpremnega v namembni kraj. Izguba tovora pomeni kršitev te obveznosti in povzroči odgovornost prevoznika. Tožena stranka, ki je nalog za prevoz posredovala naprej svojemu podprevozniku, čeprav se je zavezala, da tega ne bo storila, odgovarja za ravnanje svojega podprevoznika kot za svoje lastno ravnanje.