ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060439
OZ člen 172, 180, 180/1. ZPP člen 14, 318.
povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – višina odškodnine – zunajzakonska skupnost – aktivna legitimacija – povrnitev premoženjske škode v primeru smrti – običajni stroški za pogreb – vzdrževanje groba – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo – umor – zamudna sodba – navadno sosporništvo – pogoji za izdajo zamudne sodbe – presoja pogojev za izdajo zamudne sodbe
Pritožba pravilno opozarja, da sodišče pri odmeri odškodnine ni v zadostni meri upoštevalo naštetih subjektivnih kriterijev in objektivnih kriterijev, ki se odražajo v primerjavi odškodnin, ki jih priznava sodna praksa v podobnih primerih.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080202
SPZ člen 95, 95/2, 96, 96/1. OZ člen 190, 198. ZPP člen 337, 337/1.
uporaba solastne stvari – stanovanje – pravni položaj nedobrovernega posestnika – neupravičena pridobitev – uporabnina
Toženec ni imel pravice do izključne uporabe stanovanja, zato je dolžan plačati tožnici uporabnino (kot stvarnopravno reparacijo), sorazmerno njenemu takratnemu polovičnemu deležu na stanovanju.
Res je, da bi moralo sodišče po umiku tožbe v delu primarno uveljavljanega tožbenega zahtevka na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila praviloma glede tega izdati sklep o ustavitvi postopka, a ob neposrednem učinku izjave o umiku tožbe in deklaratorni naravi sklepa sama opustitev izdaje navedenega sklepa še ne predstavlja relativne bistvene kršitve, ki bi kakorkoli vplivala na pravilnost končne odločitve.
Grožnja, čeprav huda, zavržna in v nasprotju z moralo, je izpodbojni razlog. Glede na to, da je grožnja kot taka vedno nemoralna, bi ob sledenju toženčevi pritožbeni tezi, vedno privedla do ničnosti pogodbe, posebna ureditev grožnje in predvidene sankcije zanjo v jasni določbi 45. člena OZ pa bi bila odveč.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic – pravica radiodifuzne retransmisije – kabelska retransmisija – avdiovizualna dela – male glasbene pravice – avtorski honorar – višina avtorskega nadomestila – višina tarife – običajno nadomestilo – minimalni avtorski honorar – skupni sporazum – Pravilnik 1998 – Memorandum – tarifni sporazum – začasna tarifa
Res je Ustavno sodišče RS z odločbo U-I-165/03-18 z dne 15. 12. 2005 razveljavilo prvi odstavek poglavja II-javno oddajanje – tarife, ker je ugotovilo, da so v njem predpisana merila za določitev višine avtorskega honorarja za javno radiodifuzijo, presplošna. V ostalem delu II poglavja (drugi in tretji odstavek) pa tarifa ni bila razveljavljena, zato je prvostopenjsko sodišče kot veljavno in dovolj določno ter primerno za izračun avtorskega nadomestila uporabilo določbo 7. točke drugega odstavka tega poglavja tarife, ki določa minimalen avtorski honorar za kabelsko retransmisijo v višini 42,00 SIT oziroma sedaj 0,175 EUR po naročniku mesečno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0081238
OZ člen 964, 964/1, 965, 965/2. ZOdv člen 9.
odškodninska odgovornost odvetnika - zavarovanje poklicne odgovornosti - zavarovalno kritje - zavarovalni primer - nastanek zavarovalnega primera - izbris odvetnika iz imenika odvetnikov - hipotetična presoja posledice nepristopa odvetnika na narok - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravno priznana škoda - izključitev zavarovalnega kritja zaradi naklepnega ravnanja odvetnika
Za nastanek zavarovalnega primera morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer, da vzrok škode (strokovna napaka odvetnika) nastane v času trajanja zavarovanja in da je zahtevek postavljen v času trajanja zavarovanja (gre za t. i. teorijo uveljavljanja zahtevkov).
V obravnavani zadevi 5. 5. 2009 zamudna sodba ni bila izdana, zato učinek Ustavne odločbe o razveljavitvi dela zakona ni relevanten. Relevanten pa je pri hipotetičnem sklepanju, ali bi sodišče izdalo zamudno sodbo na podlagi zakonske določbe, ki ni v skladu z Ustavo RS. Sodišče prve stopnje zato pri hipotetični presoji ni pravilno upoštevalo dejstva, da je bil drugi odstavek 282. člena ZPP razveljavljen z odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-164/09-13 z dne 4. 2. 2010. Škoda, ki jo je sodišče prve stopnje utemeljevalo na neizdani zamudni sodbi, zato ne more biti pravno priznana, saj temelji na neustavni in že razveljavljeni odločbi ZPP.
Vročanje v tujino poleg ZPP ureja kot lex specialis Haaška konvencija o vročitvi sodnih in zunajsodnih listin v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini, z dne 15. 11. 1965. V državah članicah EU pa ureja vročanje Uredba sveta (ES) št. 1348/2000 z dne 29. 5. 2000 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah (Uredba sveta ES).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086190
KZ-1 člen 324, 324/1, 324/1-3, 324/1-3(2), 324/3. ZKP člen 358, 358-1, 359, 359/1, 359/1-1, 372, 372-1, 383, 392, 392/5, 394.
nevarna vožnja v cestnem prometu - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - brezobzirna vožnja
Kot zakonski znak kaznivega dejanja mora biti brezobzirna vožnja (kot se očita obdolženki) v opisu očitanega kaznivega dejanja opisana s konkretnimi okoliščinami. Predrzna in brezobzirna vožnja sta varnostna cestnoprometna standarda, ki ju zapolnjuje sodna praksa (glej sodbo VS RS I Ips 89425/2010). Očitano kaznivo dejanje po 3. točki prvega odstavka 324. člena KZ-1 je mogoče storiti tako, da poleg alternativno določenih treh načinov vožnje (predrzno, brezobzirno, brez dovoljenja) storilec izvrši vsaj eno od kršitev cestnoprometnih pravil, naštetih v alinejah, ki vsaka zase pomenijo kršitev pravil cestnega prometa in so sankcionirana kot prekrški. Da se lahko storilcu očita kaznivo dejanje nevarne vožnje po drugi alineji 3. točke prvega odstavka 324. člena KZ-1, mora biti torej v opisu dejanja konkretizirana ena od alternativnih izvršitvenih oblik po 3. točki poleg kršitve navedene v drugi alineji.
STEČAJNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - STVARNO PRAVO
VSL0087211
ZFPPIPP člen 334, 334/6, 341, 341/2, 341/6, 341/7, 342, 342/1, 342/2, 345, 371, 371/1, 371/3, 371/4. SPZ člen 154, 154/2, 154/2-6. Uredba (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti člen 7, 7/2, 11, 11/1.
prodaja nepremičnine - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - lega nepremičnine na Hrvaškem - pristojnost za prodajo - prenehanje hipoteke - lex concursus - javna dražba - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - prenos lastninske pravice na kupca - ločitvena pravica - ovira za prodajo - izbris hipoteke
Prodana nepremičnina se nahaja na območju Republike Hrvaške, ki je članica EU in jo tako kot Slovenijo zavezujejo določbe veljavne Uredbe (EU) 2015/848 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti.
Pritožbeno sodišče je presojalo določbo drugega odstavka 7. člena Uredbe, po kateri določa pogoje za uvedbo, vodenje in končanje postopka v primeru insolventnosti pravo države, v kateri je bil uveden postopek, zlasti tudi premoženje, ki je sestavni del stečajne mase in obravnavanje premoženja, ki ga je dolžnik pridobil ali ki je bilo nanj preneseno po uvedbi postopka v primeru insolventnosti, kot tudi določbo prvega odstavka 11. člena Uredbe, po katerem učinke postopka v primeru insolventnosti na pogodbo, s katero se podeljuje pravica do pridobitve ali uporabe nepremičnin, ureja izključno pravo države članice, na ozemlju katere leži nepremičnina.
Glede učinkov začetka postopka v primeru insolventnosti v primeru pogodbenega prenosa nepremičnin v obravnavani situaciji treba uporabiti pravo Republike Hrvaške.
ZPP člen 79, 82, 82/2, 82/2-4, 83, 339, 339/2, 339/2-14.
začasni zastopnik – postavitev začasnega zastopnika – neznano prebivališče – pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika – pravica do izjave – zaslišanje stranke – trditveno in dokazno breme
Po določilu 83. člena ZPP ima začasni zastopnik v postopku, za katerega je postavljen, vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika. Zakoniti zastopnik pa ima v postopku enak položaj, kot bi ga imela stranka (79. člen ZPP).
ZPP člen 181, 181/2. ZIZ člen 64, 64/1, 64/3, 65, 65/2, 65/3.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe – zavrženje tožbe na nedopustnost izvršbe – pomanjkanje pravnega interesa – ugovor tretjega v izvršilnem postopku – ugovor dolžnika – pogoji za vložitev tožbe – pravnomočnost sklepa o zavrnitvi ugovora tretjega – časovne meje pravnomočnosti – zadnja glavna obravnava
Gola vložitev ugovora tretjega tožnici ne daje pravnega interesa za vložitev ugotovitvene tožbe. Za ugotovitveno tožbo “po posebnih predpisih“, kakršen je tudi ZIZ, res ni treba izkazovati pravnega interesa, morajo pa biti izpolnjeni pogoji, ki jih za vložitev tožbe določajo ti predpisi. V primeru tožbe za nedopustnost izvršbe je ta predpis ZIZ. Tožba, vložena pred pravnomočnostjo sklepa iz drugega odstavka 65. člena ZIZ, je preuranjena, pogoj za vložitev ugotovitvene tožbe iz drugega odstavka 181. člena ZPP torej ni podan.
Tožnica kot dolžnica ne more vložiti ugovora tretjega in tako tudi ne tožbe na nedopustnost izvršbe iz tretjega odstavka 65. člena ZIZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072619
ZOR člen 308, 324, 324/1, 324/2, 352, 361. ZLPP člen 44, 47, 47/1, 47/2, 47/3. ZPP člen 184, 185, 185/1.
povrnitev denarnih vlaganj – posojilna pogodba – zastaranje – začetek teka zastaralnega roka – pogodba o nadomestni izpolnitvi – novacija – prenovitev – učinki razveljavitve – ničnost – povračilni zahtevki – kondikcija – samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev – pogodba o ureditvi medsebojnih odnosov – pogodba o ureditvi in realizaciji prevzetih pravic in obveznosti – sprememba tožbe
Če je pogodba o prenovitvi razveljavljena, se šteje, da prenovitve sploh ni bilo in da prejšnja obveznost sploh ni prenehala. Posledice ugotovitve ničnosti Ureditvene pogodbe so smiselno enake tistim, ki jih ureja 352. člen ZOR pri prenovitvi.
Z ugotovitvijo ničnosti Ureditvene pogodbe je obveznost iz SAS oživela. To je „obveznost vrniti vrednost združenih sredstev“. Temelj vtoževane terjatve je zato pogodbeni in razmerje, kot je opredeljeno v SAS, je posojilno razmerje.
Povračilna obveznost nastane takoj, ko je opravljena izpolnitev z vsebino obveznosti iz nične pogodbe.
Nastanek terjatve je nujna predpostavka za začetek teka njenega zastaranja. To pa še ne pomeni, da se trenutek začetka teka zastaranja terjatve nujno veže na trenutek njenega nastanka.
Pravilo iz 361. člena ZOR je treba razlagati v smislu, da začne zastaranje teči, ko se rodi tožba. Pri tem je osnovno vodilo pravilo, da mora sodišče pravila zastaranja uporabiti glede na okoliščine posameznega primera, in sicer tako, da ne omeji pretirano ali celo prepreči uveljavljanje zahtevkov, ki jih ima stranka na razpolago.
Zastaralni rok ne more teči, dokler je tožnikova nevložitev tožbe posledica nezakrivljene nevednosti.
Ker med prvo tožnico in toženo stranko ni prišlo do sporazumne ureditve razmerij, tožeča stranka lahko s tožbo zahteva od tožene stranke vračilo vrednosti vloženih sredstev v toženo stranko, tako kot je zahtevala, saj plačilo denarnega zneska predstavlja enega izmed možnih načinov izpolnitve obveznosti tožene stranke po SAS, še zlasti, ker so imela vložena sredstva pravno naravo posojila. Tožba na sklenitev pogodbe, ki bi urejala pogoje, način in roke vračanja združenih sredstev po SAS, v danem primeru za prvo tožnico zato ni edini možen način uveljavitve sodnega varstva.
vmesna sodba - povrnitev škode - odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - delo s povečano nevarnostjo - pojem nevarne dejavnosti - delo policista - zasledovanje osumljenca - eksplozivni tek - poškodba pri padcu na cestišču
V konkretnem primeru so podane takšne okoliščine, da je eksplozivni tek tožnika za pobeglim A. A. po Celovški cesti mogoče smatrati kot delo s povečano nevarnostjo. Pobeg A. A. je bil nenaden, tožnik je bil za bežečim A. dolžan teči, tožnik je tekel zelo hitro. V času dogodka je bilo na Celovški cesti toliko vozil, da je to vplivalo na tožnikov tek oziroma šprint za A. A. Vozila so namreč vozila po vseh pasovih eno za drugim, razdalja med njimi je bila za par vozil, vozila so v okviru dovoljene hitrosti 60 km/h. Tek A. A. in tožnika je bil v bistvu šprint, tekla sta zelo hitro oziroma eksplozivno, najbolj, kar je bilo v danih razmerah mogoče. Dejstvo tekočega prometa po štiripasovnici, torej takšnega števila vozil, da je bil šprint čez cesto nevaren, omejene vidljivosti pri teku in dolžnost hitrega reagiranja so povzročili, da tožnik pozornosti ni mogel usmeriti v podlago, saj je gledal ubežnika in se umikal bližajočim se vozilom, površine ni imel pod nadzorom, zato je prišlo do padca, poškodb in škode.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081253
ZIL člen 47, 47/1. ZPP člen 205.
pravice iz blagovne znamke – prekinitev pravdnega postopka
Prekinitev pravdnega postopka zaradi kršitve pravic iz blagovne znamke na zahtevo (zatrjevanega) kršitelja tja do pravnomočnosti pravde na izbris registrirane blagovne znamke, bi pomenila popolno izvotlitev pravic, ki jih daje imetnikom blagovna znamka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - CESTE IN CESTNI PROMET - KOMUNALNA DEJAVNOST
VSM0023119
ZJC člen 3, 3/2, 5, 5/1, 8. ZVCP-1 člen 27, 27/1. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 28, 30.
Po oceni sodišča druge stopnje je tožničin soprispevek k nastanku prometne nezgode, ko hitrosti svoje vožnje ni prilagodila razmeram na cesti, enak prispevku zavarovanke toženke zaradi opustitve dolžnega ravnanja (preprečitve poledice na vozišču z ustrezno izvedbo ukrepov - posipavanjem).
stvarna pristojnost okrožnega sodišča – zahtevek za umik spornih člankov in objavo sodbe – ista pravna podlaga – neposlovna odškodninska odgovornost – isto dejansko stanje – objava spornega članka – predlog za izdajo začasne odredbe
Uveljavljani zahtevki izhajajo iz identičnega dejanskega stanja (objave spornega članka) in se opirajo na enako pravno podlago (pravila o neposlovni odškodninski odgovornosti), zato je treba uporabiti uporabiti določbo prvega odstavka 41. člena ZPP po kateri se določi pristojnost po seštevku vrednosti vseh zahtevkov.
izselitev in izpraznitev stanovanja – prekinitev postopka – predhodno vprašanje – pravica do sklenitve najemne pogodbe – možnost izjave o predlogu za prekinitev postopka – kršitev načela kontradiktornosti
Prekinitev postopka je bila sprožena na pobudo tožene stranke. O tem predlogu se tožeča stranka ni imela možnosti izjaviti, saj navaja, da bi sodišče samo lahko rešilo predhodno vprašanje ali zadevi združilo zaradi načela ekonomičnosti.
lastninska pravica na nepremičnini – obnova stanovanjske hiše – sprememba identitete nepremičnine – nova stvar – prekluzija – prepozno predloženi dokaz – načelo materialne resnice
Prvostopenjsko sodišče je ravnalo pravilno, ko ni upoštevalo posnetkov aerosnemanja, saj so bili predloženi po prvem naroku za glavno obravnavo, tožena stranka pa tudi ni izkazala, zakaj posnetkov ni mogla pridobiti in predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo (286. člen ZPP). Ravnanje sodišča, ki brez upravičenega razloga upošteva prepozne navedbe in dokaze strank, pomeni bistveno kršitev postopka. Naknadno navajanje dejstev in dokazov omogoča le pogoj nekrivde, ki pa je tožena stranka niti ne uveljavlja. Zato tožena stranka prekluzije glede navajanja dokazov ne more obiti s sklicevanjem na materialno resnico.
V obravnavanem primeru Escrow pogodba z dne 24. 12. 2009 ne vsebuje določb o (prenehanju) tožnikove obveznosti. To pa pomeni, da je tožnik za sprejeto obveznost kot sodolžnik še naprej odgovarjal tako, kot se je zavezal s Pogodbo o pristopu k dolgu z dne 24. 7. 2008 in Escrow pogodbo z dne 27. 8. 2008. Gre za položaj iz drugega odstavka 395. člena in ne za položaj iz prvega odstavka 398. člena OZ. S sklenitvijo novih pogodb o zavarovanju, ki niso izrecno določale, da se z njimi nadomešča zavarovanje, h kateremu se je kot sodolžnik zavezal tožnik oziroma niso določale, da zaradi njih zavarovanje tožeče stranke preneha, tožnikova obveznost ni prenehala.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – zamuda roka – plačilo sodne takse – upravičen razlog za zamudo – sesutje računalniškega sistema
Pritožnici se je pred iztekom roka za plačilo sodne takse za pritožbo „sesul“ računalniški sistem, zato je sodno takso prek spleta plačala dva dni po njenem izteku. Verjeti je, da družba gotovinsko ne posluje, a splošno znano je, da poleg navedenih obstajajo še drugačni načini plačil, npr. ustni/osebni nalog banki za elektronsko plačilo. Zakaj pritožnica predzadnji (ko se je pokvaril računalnik) in zadnji dan roka plačila ne bi mogla izvesti na tak način, v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni navedla. Tak predlog je torej očitno neutemeljen.
Iz dejanskih ugotovitev izhaja, da so prehodi za pešce (in tudi parkirišča) v garažni hiši zgrajeni v skladu s standardi, gradbenim in uporabnim dovoljenjem. Prehod za pešce, na katerem je prišlo do škodnega dogodka, spada v razred zelo varnih. V času škodnega dogodka se je čiščenje tal v garažni hiši izvajalo s sekcijskim pometanjem parkirne hiše, ki je bilo v celoti opravljeno v petih dneh, površine pa so se tudi dnevno pregledovale pred pričetkom obratovanja. S tem je toženka zadostila dolžnemu ravnanju oziroma standardu skrbnosti dobrega strokovnjaka. Od toženke bi bilo pretirano zahtevati, da po začetku obratovanja izvaja še kontrolne obhode.