spor zaradi motenja posesti – sodno varstvo posesti – varstvo na temelju pravice – petitorna pravda – odtujitev stvari med pravdo – relevančna teorija
V posestnem sporu se 190. člen ZPP in s tem relevančna teorija upošteva, če tožeča stranka odtuji med pravdo nepremičnino, na kateri zahteva posestno varstvo, in novi lastnik prevzame stvar tudi v posest. V takšnem primeru je tožeča stranka dolžna prilagoditi tožbeni zahtevek novonastali situaciji.
OBLIGACIJSKO PRAVO - CESTE IN CESTNI PROMET - KOMUNALNA DEJAVNOST
VSM0023119
ZJC člen 3, 3/2, 5, 5/1, 8. ZVCP-1 člen 27, 27/1. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 28, 30.
Po oceni sodišča druge stopnje je tožničin soprispevek k nastanku prometne nezgode, ko hitrosti svoje vožnje ni prilagodila razmeram na cesti, enak prispevku zavarovanke toženke zaradi opustitve dolžnega ravnanja (preprečitve poledice na vozišču z ustrezno izvedbo ukrepov - posipavanjem).
izselitev in izpraznitev stanovanja – prekinitev postopka – predhodno vprašanje – pravica do sklenitve najemne pogodbe – možnost izjave o predlogu za prekinitev postopka – kršitev načela kontradiktornosti
Prekinitev postopka je bila sprožena na pobudo tožene stranke. O tem predlogu se tožeča stranka ni imela možnosti izjaviti, saj navaja, da bi sodišče samo lahko rešilo predhodno vprašanje ali zadevi združilo zaradi načela ekonomičnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060431
OZ člen 255, 259, 259/4, 260, 270, 424, 1012, 1022. ZFPPIPP člen 62, 71. ZPP člen 286.
actio pauliana – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – odkup terjatve – odstop terjatve – cesija – odgovornost za izterljivost – poroštvo – prenehanje terjatve zaradi opustitve prijave v stečajnem postopku – prekluzija – kršitev pravice do izjave
Tožnica ima prav, ko trdi, da dejstvo, da (odstopljene) terjatve ni prijavila v stečajnem postopku družbe E., d. o. o., ne vpliva na obstoj terjatve tožnice do prvega toženca oziroma ne more povzročiti njenega (naknadnega) prenehanja. V novejši sodni praksi VS RS je sprejeto stališče, da je (pravočasna) prijava terjatve le pogoj, da se v stečajnem postopku v razumnem času dokončno določi, katere terjatve bodo poplačane iz stečajne mase in v kolikšnem deležu. Terjatve, ki niso prijavljene ali so prijavljene prepozno, ne prenehajo, le iz stečajne mase jih ne bo mogoče poplačati. Na terjatev, ki jo ima tožnica do prvega toženca na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi, že po pravnomočnosti izvršilnega naslova nastala neizterljivost namreč ne more (več) vplivati.
lastninska pravica na nepremičnini – obnova stanovanjske hiše – sprememba identitete nepremičnine – nova stvar – prekluzija – prepozno predloženi dokaz – načelo materialne resnice
Prvostopenjsko sodišče je ravnalo pravilno, ko ni upoštevalo posnetkov aerosnemanja, saj so bili predloženi po prvem naroku za glavno obravnavo, tožena stranka pa tudi ni izkazala, zakaj posnetkov ni mogla pridobiti in predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo (286. člen ZPP). Ravnanje sodišča, ki brez upravičenega razloga upošteva prepozne navedbe in dokaze strank, pomeni bistveno kršitev postopka. Naknadno navajanje dejstev in dokazov omogoča le pogoj nekrivde, ki pa je tožena stranka niti ne uveljavlja. Zato tožena stranka prekluzije glede navajanja dokazov ne more obiti s sklicevanjem na materialno resnico.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080217
OZ člen 978. ZPP člen 215, 337, 339, 339/2, 339/2-15.
skupno premoženje zakoncev – obseg skupnega premoženja – pravice zavarovalca pred nastankom zavarovalnega primera – odkup – protispisnost – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pritožbene novote
Ker so osebna zavarovanja običajno dolgoročne pogodbe, je zakonsko predvidena možnost odkupa zavarovalne police (978. člen OZ), pri katerem je zavarovalnica dolžna izplačati odkupno vrednost zavarovalne police, ki se izračuna na podlagi posebnih pravil o oblikovanju matematične rezerve. Zavarovalnica torej v primeru odkupa zavarovalne police ni dolžna vrniti vseh dotlej plačanih premij, temveč del plačanih premij zadrži kot plačilo za opravljeno storitev zavarovanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060444
OZ člen 92, 131, 131/1, 198. ZD člen 128. ZPP člen 7, 212.
doplačilo domske oskrbe – neupravičena obogatitev – neupravičena pridobitev – prikrajšanje – obogatitev – nesklepčnost tožbe – pogodba o dosmrtnem preživljanju – pravnoposlovna pridobitev – občina – odločba CSD – povrnitev sredstev, doplačanih za domsko oskrbo, od preživljalca – omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu – predmet dedovanja – neveljavnost pogodb – uveljavljanje ničnosti – ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju – vezanost sodišča na trditveno podlago – odškodninski zahtevek – podlage za odgovornost – protipravnost ravnanja
Tožeča stranka je ves čas postopka na prvi stopnji in še tudi v pritožbi navajala, da povrnitev plačanih zneskov (skupaj z obrestmi) zahteva na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi. Prav ima sodišče prve stopnje, da taka tožba ni sklepčna. Za uspeh z zahtevkom iz naslova neupravičene pridobitve mora tožeča stranka dokazati, da je prikrajšana zaradi neutemeljenega premika premoženja, tožena stranka pa je zaradi tega premika premoženja okoriščena (splošno pravilo - 190. člen OZ). Premik premoženja, s katerim je prišlo do prikrajšanja tožeče stranke, je (do)plačilo stroškov domske oskrbe A. A. Za ta premik premoženja obstaja pravna podlaga – odločbe CSD, ki tožeči stranki nalagajo ta plačila. Obogatitev toženca pa naj bi bila v tem, da je po smrti A. A. postal lastnik nepremičnin, ki so predmet Pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Toženec je torej premoženje, s katerim naj bi se okoristil, pridobil s pravnim poslom. Pravno poslovna pridobitev premoženja pa izključuje uporabo pravil o neupravičeni obogatitvi. Ne zmanjšanje premoženja tožeče stranke ne zvečanje premoženja toženca vse dokler obstoji pravna podlaga za tak prehod premoženja, nista nedopustna.
dedni naslov – pisna oporoka pred pričami – oporočno dedovanje – nujni delež – nujni dediči – kdo so nujni dediči
V obravnavanem primeru gre za oporočno dedovanje. To pa je lahko omejeno le z ustanovo nujnega deleža. Oporočitelj namreč ne more razpolagati z delom svojega premoženja, če obstajajo določene osebe iz kroga zakonitih dedičev, ki jim gre po pravu ta del zapustnikovega premoženja. Del zapustnikovega premoženja, ki ga morajo dobiti te osebe, je nujni delež.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086190
KZ-1 člen 324, 324/1, 324/1-3, 324/1-3(2), 324/3. ZKP člen 358, 358-1, 359, 359/1, 359/1-1, 372, 372-1, 383, 392, 392/5, 394.
nevarna vožnja v cestnem prometu - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - brezobzirna vožnja
Kot zakonski znak kaznivega dejanja mora biti brezobzirna vožnja (kot se očita obdolženki) v opisu očitanega kaznivega dejanja opisana s konkretnimi okoliščinami. Predrzna in brezobzirna vožnja sta varnostna cestnoprometna standarda, ki ju zapolnjuje sodna praksa (glej sodbo VS RS I Ips 89425/2010). Očitano kaznivo dejanje po 3. točki prvega odstavka 324. člena KZ-1 je mogoče storiti tako, da poleg alternativno določenih treh načinov vožnje (predrzno, brezobzirno, brez dovoljenja) storilec izvrši vsaj eno od kršitev cestnoprometnih pravil, naštetih v alinejah, ki vsaka zase pomenijo kršitev pravil cestnega prometa in so sankcionirana kot prekrški. Da se lahko storilcu očita kaznivo dejanje nevarne vožnje po drugi alineji 3. točke prvega odstavka 324. člena KZ-1, mora biti torej v opisu dejanja konkretizirana ena od alternativnih izvršitvenih oblik po 3. točki poleg kršitve navedene v drugi alineji.
Iz dejanskih ugotovitev izhaja, da so prehodi za pešce (in tudi parkirišča) v garažni hiši zgrajeni v skladu s standardi, gradbenim in uporabnim dovoljenjem. Prehod za pešce, na katerem je prišlo do škodnega dogodka, spada v razred zelo varnih. V času škodnega dogodka se je čiščenje tal v garažni hiši izvajalo s sekcijskim pometanjem parkirne hiše, ki je bilo v celoti opravljeno v petih dneh, površine pa so se tudi dnevno pregledovale pred pričetkom obratovanja. S tem je toženka zadostila dolžnemu ravnanju oziroma standardu skrbnosti dobrega strokovnjaka. Od toženke bi bilo pretirano zahtevati, da po začetku obratovanja izvaja še kontrolne obhode.
ZPP člen 181, 181/2. ZIZ člen 64, 64/1, 64/3, 65, 65/2, 65/3.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe – zavrženje tožbe na nedopustnost izvršbe – pomanjkanje pravnega interesa – ugovor tretjega v izvršilnem postopku – ugovor dolžnika – pogoji za vložitev tožbe – pravnomočnost sklepa o zavrnitvi ugovora tretjega – časovne meje pravnomočnosti – zadnja glavna obravnava
Gola vložitev ugovora tretjega tožnici ne daje pravnega interesa za vložitev ugotovitvene tožbe. Za ugotovitveno tožbo “po posebnih predpisih“, kakršen je tudi ZIZ, res ni treba izkazovati pravnega interesa, morajo pa biti izpolnjeni pogoji, ki jih za vložitev tožbe določajo ti predpisi. V primeru tožbe za nedopustnost izvršbe je ta predpis ZIZ. Tožba, vložena pred pravnomočnostjo sklepa iz drugega odstavka 65. člena ZIZ, je preuranjena, pogoj za vložitev ugotovitvene tožbe iz drugega odstavka 181. člena ZPP torej ni podan.
Tožnica kot dolžnica ne more vložiti ugovora tretjega in tako tudi ne tožbe na nedopustnost izvršbe iz tretjega odstavka 65. člena ZIZ.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic – pravica radiodifuzne retransmisije – kabelska retransmisija – avdiovizualna dela – male glasbene pravice – avtorski honorar – višina avtorskega nadomestila – višina tarife – običajno nadomestilo – minimalni avtorski honorar – skupni sporazum – Pravilnik 1998 – Memorandum – tarifni sporazum – začasna tarifa
Res je Ustavno sodišče RS z odločbo U-I-165/03-18 z dne 15. 12. 2005 razveljavilo prvi odstavek poglavja II-javno oddajanje – tarife, ker je ugotovilo, da so v njem predpisana merila za določitev višine avtorskega honorarja za javno radiodifuzijo, presplošna. V ostalem delu II poglavja (drugi in tretji odstavek) pa tarifa ni bila razveljavljena, zato je prvostopenjsko sodišče kot veljavno in dovolj določno ter primerno za izračun avtorskega nadomestila uporabilo določbo 7. točke drugega odstavka tega poglavja tarife, ki določa minimalen avtorski honorar za kabelsko retransmisijo v višini 42,00 SIT oziroma sedaj 0,175 EUR po naročniku mesečno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0081238
OZ člen 964, 964/1, 965, 965/2. ZOdv člen 9.
odškodninska odgovornost odvetnika - zavarovanje poklicne odgovornosti - zavarovalno kritje - zavarovalni primer - nastanek zavarovalnega primera - izbris odvetnika iz imenika odvetnikov - hipotetična presoja posledice nepristopa odvetnika na narok - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravno priznana škoda - izključitev zavarovalnega kritja zaradi naklepnega ravnanja odvetnika
Za nastanek zavarovalnega primera morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer, da vzrok škode (strokovna napaka odvetnika) nastane v času trajanja zavarovanja in da je zahtevek postavljen v času trajanja zavarovanja (gre za t. i. teorijo uveljavljanja zahtevkov).
V obravnavani zadevi 5. 5. 2009 zamudna sodba ni bila izdana, zato učinek Ustavne odločbe o razveljavitvi dela zakona ni relevanten. Relevanten pa je pri hipotetičnem sklepanju, ali bi sodišče izdalo zamudno sodbo na podlagi zakonske določbe, ki ni v skladu z Ustavo RS. Sodišče prve stopnje zato pri hipotetični presoji ni pravilno upoštevalo dejstva, da je bil drugi odstavek 282. člena ZPP razveljavljen z odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-164/09-13 z dne 4. 2. 2010. Škoda, ki jo je sodišče prve stopnje utemeljevalo na neizdani zamudni sodbi, zato ne more biti pravno priznana, saj temelji na neustavni in že razveljavljeni odločbi ZPP.
ZVEtL člen 6, 13, 17. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZNP člen 37.
vzpostavitev etažne lastnine – pravni naslov za pridobitev lastninske pravice – vročitev prijave udeležbe upravnika drugim udeležencem – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – kršitev pravice do izjave
Obe pritožbi pravilno navajata, da je bilo nepravilno ravnanje sodišča, ki je prijavo udeležbe upravnika (pravilno: etažnih lastnikov) stavbe pritožnikom vročilo šele skupaj z izpodbijanim sklepom, odločitev pa je oprlo na enostranske navedbe upravnika (oziroma etažnih lastnikov, ki jih upravnik zastopa). S takšnim ravnanjem je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 13. členom ZVEtL.
Ker udeleženec D. D. glede dela št. 6, t.j. dela stavbe z ID številko 006-6 v 4. etaži, (ki je kot splošni skupni del določen v točki II.d izreka sklepa) primernega pravega naslova za pridobitev lastninske pravice na tem delu ni izkazal, je sodišče pravilno odločilo, da gre za splošni skupni del stavbe.
ugotovitev obsega zapuščine – terjatev do zapuščine – denarna sredstva – dejansko stanje – dokazovanje – dokazna ocena
Odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka, ki je predmet pritožbenega izpodbijanja, je odvisna od vprašanja, komu so pripadala denarna sredstva, ki so bila v trenutku smrti zapustnice vezana na njeno ime. Čigava so bila ta denarna sredstva, je bilo v obravnavani zadevi sporno.
vmesna sodba - povrnitev škode - odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - delo s povečano nevarnostjo - pojem nevarne dejavnosti - delo policista - zasledovanje osumljenca - eksplozivni tek - poškodba pri padcu na cestišču
V konkretnem primeru so podane takšne okoliščine, da je eksplozivni tek tožnika za pobeglim A. A. po Celovški cesti mogoče smatrati kot delo s povečano nevarnostjo. Pobeg A. A. je bil nenaden, tožnik je bil za bežečim A. dolžan teči, tožnik je tekel zelo hitro. V času dogodka je bilo na Celovški cesti toliko vozil, da je to vplivalo na tožnikov tek oziroma šprint za A. A. Vozila so namreč vozila po vseh pasovih eno za drugim, razdalja med njimi je bila za par vozil, vozila so v okviru dovoljene hitrosti 60 km/h. Tek A. A. in tožnika je bil v bistvu šprint, tekla sta zelo hitro oziroma eksplozivno, najbolj, kar je bilo v danih razmerah mogoče. Dejstvo tekočega prometa po štiripasovnici, torej takšnega števila vozil, da je bil šprint čez cesto nevaren, omejene vidljivosti pri teku in dolžnost hitrega reagiranja so povzročili, da tožnik pozornosti ni mogel usmeriti v podlago, saj je gledal ubežnika in se umikal bližajočim se vozilom, površine ni imel pod nadzorom, zato je prišlo do padca, poškodb in škode.
STEČAJNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - STVARNO PRAVO
VSL0087211
ZFPPIPP člen 334, 334/6, 341, 341/2, 341/6, 341/7, 342, 342/1, 342/2, 345, 371, 371/1, 371/3, 371/4. SPZ člen 154, 154/2, 154/2-6. Uredba (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti člen 7, 7/2, 11, 11/1.
prodaja nepremičnine - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - lega nepremičnine na Hrvaškem - pristojnost za prodajo - prenehanje hipoteke - lex concursus - javna dražba - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - prenos lastninske pravice na kupca - ločitvena pravica - ovira za prodajo - izbris hipoteke
Prodana nepremičnina se nahaja na območju Republike Hrvaške, ki je članica EU in jo tako kot Slovenijo zavezujejo določbe veljavne Uredbe (EU) 2015/848 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti.
Pritožbeno sodišče je presojalo določbo drugega odstavka 7. člena Uredbe, po kateri določa pogoje za uvedbo, vodenje in končanje postopka v primeru insolventnosti pravo države, v kateri je bil uveden postopek, zlasti tudi premoženje, ki je sestavni del stečajne mase in obravnavanje premoženja, ki ga je dolžnik pridobil ali ki je bilo nanj preneseno po uvedbi postopka v primeru insolventnosti, kot tudi določbo prvega odstavka 11. člena Uredbe, po katerem učinke postopka v primeru insolventnosti na pogodbo, s katero se podeljuje pravica do pridobitve ali uporabe nepremičnin, ureja izključno pravo države članice, na ozemlju katere leži nepremičnina.
Glede učinkov začetka postopka v primeru insolventnosti v primeru pogodbenega prenosa nepremičnin v obravnavani situaciji treba uporabiti pravo Republike Hrvaške.
predlog za odlog plačila sodne takse – res iudicata – ne bis in idem – zavrženje predloga
Obravnavanje predloga za odlog plačila sodne takse po že pravnomočni odločitvi o delni oprostitvi plačila sodne takse ter dovolitvi obročnega plačila zmanjšanega obsega plačila sodne takse.
Na podlagi nespornih dejstev bi sodišče prve stopnje moralo sámo (oz. samo) ugotoviti, da bi v primeru, da se dolžnik ne bi odpovedal dedovanju, prišlo do oporočnega dedovanja in bi nujni dedni delež toženca (ki predstavlja polovico dednega deleža, ki bi mu šel po zakonu) predstavljal ¼ zapuščine, dedni delež dolžnika pa ¾ zapuščine. Glede na vrednost zapuščine bi dedni delež dolžnika A. A. vrednostno znašal 44.250,00 EUR, kar je bistveno več, kot pa je za odpoved premoženju v tej vrednosti prejel. Objektivni pogoj oškodovanja upnikov je torej na dlani.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080202
SPZ člen 95, 95/2, 96, 96/1. OZ člen 190, 198. ZPP člen 337, 337/1.
uporaba solastne stvari – stanovanje – pravni položaj nedobrovernega posestnika – neupravičena pridobitev – uporabnina
Toženec ni imel pravice do izključne uporabe stanovanja, zato je dolžan plačati tožnici uporabnino (kot stvarnopravno reparacijo), sorazmerno njenemu takratnemu polovičnemu deležu na stanovanju.