CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
VSL0064882
ZPP člen 443, 443/1.
obveznost plačevanja nadomestila za ravnanje z odpadki – smeti – proizvajanje smeti – nasad trte – komunalni odpadek – spor majhne vrednosti
Prvo sodišče je podalo prepričljivo obrazložitev svoje ugotovitve, da v objektu gospodinjski odpadki ne nastajajo, da ne gre za počitniški objekt, prav tako pa tudi ni podlage za obračun odpadkov iz dejavnosti, saj v objektu z zatrjevano dejavnostjo hrambe vina ne nastajajo odpadki, ki bi jih bilo mogoče – vsaj smiselno – uvrstiti kot odpadke iz industrijske, obrtne ali storitvene dejavnosti.
Obstoj pogojev za utemeljenost zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve (uporabnine) se presoja v razmerju med lastnikom stvari in osebo, ki stvar uporablja brez pravne podlage. To velja tudi za predpostavko prikrajšanja. Prikrajšanje premoženja tožeče stranke, ki nepremičnine ni mogla uporabljati, ker sta jo toženca uporabljala brez pravne podlage, nima nobene zveze z višino kupnine, za katero je bila nepremičnina kupljena. Višina kupnine je stvar dogovora med prodajalcem in kupcem. Nanjo seveda lahko vpliva zasedenost nepremičnine, vendar le v razmerju med strankama prodajne pogodbe. Morebitna nižja kupnina zaradi zasedenosti nepremičnine ob odsotnosti kakršnegakoli dogovora med kupcem in prodajalcem, ki bi vključeval tudi osebe, ki nepremičnino nezakonito zasedajo, na pravni položaj slednjih ne more vplivati.
OZ člen 46, 49, 49/1, 86. ZPP člen 8. ZZZDR člen 58, 58/2.
premoženjska razmerja med zakoncema – skupno premoženje – sporazum o razdelitvi skupnega premoženja – razveljavitev sporazuma o razdelitvi skupnega premoženja – prevara – zmota – dokazna ocena – dejansko stanje – ničnostni razlogi – ničnost sporazuma
Teorija kot sodna praksa zastopata stališče, da je prevara kvalificirana oblika zmote. Za razliko od zmote po 46. členu OZ pa gre pri prevari za naklepno ravnanje. Da bi prevarana stranka uspela z zahtevkom za razveljavitev sporazuma mora torej dokazati, da je nasprotna stranka ravnala z naklepom napeljati jo k sklenitvi pogodbe.
Res je bil predlog za odlog izvršbe dan v upravnem sporu, ki ga je sodišče prve stopnje upoštevalo kot predlog za izdajo začasne odredbe v pravdnem postopku, vendar pa tožeča stranka ne konkretizira, kaj bi po pozivu sodišča na dopolnitev oz. prilagoditev predloga za začasno odredbo še dodatno navajala, da bi zadostila pravilom pravdnega postopka oziroma postopka zavarovanja terjatev. Ne pojasni torej, kakšen vpliv je imela kršitev na ta postopek.
vročanje - fikcija vročitve - odsotnost iz kraja bivališča - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti
V obravnavani zadevi je vročevalec na sodni pošiljki označil, da prejemnik pošiljke ni dvignil in ne da je prejemnik odsoten, zato se šteje, da je bila dolžniku pošiljka vročena s tako imenovano fikcijo vročitve. Če namreč vročevalec ne izve, da naslovnik pisanja ne bo mogel pravočasno sprejeti, in opravi vročitev, tej vročitvi ni mogoče očitati nezakonitosti, pa čeprav se nato stranka dejansko ni pravočasno seznanila s sodnim pisanjem. V takšnem primeru pride v poštev vrnitev v prejšnje stanje. Da stranka z zahtevo uspe, pa mora izkazati, da je do zamude pri opravi dejanja (v konkretnem primeru vložitve ugovora) prišlo iz upravičenega vzroka.
USTAVNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023418
URS člen 29. ZKP člen 16, 299, 299/4, 339, 339/1, 364, 364/7 371, 371/1, 371/1-11, 371/2. KZ-1 člen 75.
pravna jamstva v kazenskem postopku – neposredno izvajanje dokazov na glavni obravnavi – vpogled v listino – odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem – razlogi
Sodišče prve stopnje je zagrešilo bistveno kršitev določb iz drugega odstavka 371. člena ZKP, ker je na zapisnik navedlo, da je v nekaj minutah prebralo več sto strani listin, katere ni neposredno izvedlo, niti ni stranke vprašalo ali se strinjajo, da se listinski dokazi štejejo za prebrane.
„Vpogled“ v listino ne pomeni izvedbe dokaza. Izjemoma, če to ne bi škodovalo načelu javnosti v kazenskem postopku, bi se smelo šteti, da je listina prebrana, čeprav je sodišče ni prebralo, če bi bil obtoženec že prej seznanjen s celotno vsebino in bi izrecno soglašal, da se listina zato ne prebere na glavni obravnavi. V takem primeru bi moralo sodišče te okoliščine zapisati v zapisnik o glavni obravnavi (odločba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 147/2003). V obravnavani zadevi iz nobenega zapisnika o glavni obravnavi ni razvidno, da bi obtoženec in zagovornik izrecno soglašala, da se vsebina listinskih dokazov, med katerimi niso le pogovori po facebooku, temveč tudi izpovedbe prič, številna dokumentacija, ki se nanaša na obtoženčevo premoženje, ter na različne oškodovance, ki so predmete kupovali in jih izročali obtožencu, šteje za prebrano.
Splošni pogoji za dobavo in odjem toplote in hladu iz distribucijskega omrežja za geografsko območje Mestne občine Ljubljana člen 34, 34/6, 45, 45/2.
odjem toplote iz distribucijskega omrežja – splošni pogoji za dobavo – priključna moč – delilnik stroškov – skupno odjemno mesto
Upoštevaje splošne pogoje je tožena stranka, skupaj z ostalimi odjemalci na skupnem odjemnem mestu, tista, ki vpliva na deleže, po katerih se deli strošek skupnega odjemnega mesta.
Splošni pogoji veljajo za vse odjemalce toplote in hladu preko distribucijskega omrežja.
OZ člen 639, 639/3, 639/5. ZPP člen 110, 245, 245/2, 249.
podjemna pogodba – odprava napak – napake – notifikacija napak – izvedenina – plačilo predujma za stroške – sodni rok – spor majhne vrednosti – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pisna dopolnitev izvedenskega mnenja – seznam sodnih izvedencev – nagrada izvedenca – pravica do nagrade – vabilo na ogled
Rok, ki ga določi sodišče za plačilo predujma za stroške, ki nastanejo z izvedbo dokaza, je sodni rok (110. člen ZPP). Iz opravičenih razlogov ga sodišče lahko podaljša na predlog prizadete stranke.
Po tretjem odstavku 639. člena OZ lahko naročnik, če podjemnik ne odpravi napake do izteka postavljenega primernega roka, po lastni izbiri odpravi napako na podjemnikov račun, ali zniža plačilo, ali odstopi od pogodbe. V vsakem primeru ima pravico do povračila škode (peti odstavek istega člena). Naročnik mora zatrjevati in dokazati obstoj napake in pravočasno in ustrezno notifikacijo napake.
Tretji odstavek 121. člena ZFPPIPP določa, da so vsi roki za procesna dejanja v stečajnem postopku prekluzivni. Kdor je zamudil rok ali izostal z naroka, na katerem bi moral dati ali vložiti predloge, izjave in ugovore, jih namreč po poteku roka ali koncu naroka ne more več dati ali vložiti in zamujenega tako ne more več nadoknaditi. Po oceni višjega sodišča pa dolžnik tudi ni uspel z ničemer potrditi svojih navedb v zvezi s težavami glede prevzemanja pošte.
S sklenitvijo dednega dogovora je med dedičema, ki sta dogovor sklenila, nastalo obligacijsko razmerje (z izjavo volje na zapisnik in podpisom), nastala je torej pogodba civilnega prava, ki je lahko predmet izpodbijanja v pravdnem postopku, s pritožbo pa dedič razveljavitve dogovora (na kar očitno meri pritožba) ne more doseči.
OBLIGACIJSKO PRAVO – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064890
Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Litija člen 3, 29. ZPP člen 458.
spor majhne vrednosti – komunalni odpadki – obveznost plačila stroškov za ravnanje z odpadki
V 3. členu Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Litija je določeno, da je povzročitelj odpadkov vsaka pravna ali fizična oseba, ki na območju Občine Litija stalno, začasno ali občasno povzroča odpadke s tem, da biva v svojih ali najetih nepremičninah ali je lastnik počitniške hiše. V 29. členu Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Litija je predpisano, da stroške ravnanja z odpadki plačujejo vsi povzročitelji, za katere je organizirano ravnanje z odpadki. Stroške ravnanja z odpadki so tako dolžni plačevati vsi povzročitelji, ne glede na to, ali odpadke dejansko odlagajo ali ne.
dodatna dela - pravni temelj - dogovor v obliki aneksa - samostojna pogodba - namen pogodbenih strank - samostojna predaja del - končni obračun
V kolikor bi držala zatrjevanja tožene stranke, in sicer, da predstavlja pogodba 12/08 zgolj nadaljevanje pogodbe 06/102, potem ni jasno, zakaj bi pogodba 12/08 ponovno določala že določeno. Če bi za predmetna dela po pogodbi 12/08 veljala vsebina pogodbe 06/102, potrebe po soglasju glede že soglasnega ne bi bilo. Ni prepričljivo, da bi npr. pogodba 12/08 urejala vprašanje reševanja sporov, če je enako že določeno v pogodbi 06/102, prav tako ne, da bi pogodba 12/08 vsebovala navedbo, da lahko stranki za dodatna dela skleneta aneks k tej pogodbi, če pa naj bi bila glede na zatrjevanja tožene stranke pogodba 12/08 aneks k pogodbi 06/102. Navedeno kaže na to, da pogodba 12/08 ni imela značaja aneksa, pač pa samostojne in neodvisne pogodbe.
Na samostojnost obeh pogodb kaže tudi samostojna predaja del glede obeh pogodb (končni obračun oziroma primopredajni zapisnik).
predhodni stečajni postopek – stranska intervencija – smiselna uporaba določb ZPP
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, ko ni dopustilo stranske intervencije v smislu 199. člena ZPP. Subsidiarna uporaba ZPP, na katero se pritožnik sklicuje, ne more pripeljati do drugačne odločitve, saj se določbe ZPP uporabijo za vprašanja, ki z ZFPPIPP niso drugače urejena, pa še to le smiselno. Kdo vse je upravičen opravljati procesna dejanja v predhodnem postopku, ZFPPIPP določa, zato je smiselna uporaba določb ZPP o stranski intervenciji izključena.
Kakšen procesni položaj želi imeti udeleženec postopka, je odvisno od njega. Pritožnik je pravna oseba, zastopana po odvetniku, ki je v vlogi jasno izrazil procesno voljo, da želi nastopati kot stranski intervenient na strani upnika predlagatelja. Taka udeležba v predhodnem stečajnem postopku ni dopustna. Seveda pa sprejeta odločitev ne preprečuje upniku, da ravna skladno
z
določbo 3. točk
e
55. člena ZFPPIPP, če to želi in so izpolnjeni pogoji.
prodajna pogodba - jamčevanje za napake - stvarne napake - skrite napake - obvestilo o napaki - prekluzivni rok - izguba pravice zahtevati povrnitev škode - pravice kupca
Na podlagi dodatnih zahtev končnega kupca je tožena stranka opravljala spremembe na orodju na podlagi posebnih, novih ponudb, ki jih je končnemu kupcu pošiljala tožena stranka. Navedeno ne more vplivati na podaljšanje šestmesečnega roka za grajanje skritih napak. S tem, ko je potekel šestmesečni rok, tožena stranka (prodajalec) ne odgovarja za skrite napake, ki se pojavijo po izteku tega roka.
pooblaščenec za sprejemanje pisanj – notar kot pooblaščenec za sprejemanje pisanj – stroški pooblaščenca za sprejemanje pisanj
ZPP izrecno ne daje odgovora na vprašanje, kakšni stroški pripadajo pooblaščencu oziroma začasnemu zastopniku, upravičenemu za sprejemanje pisanj. Iz sodne prakse izhaja, da mu pripadajo materialni stroški pa tudi nagrada. Ta mora biti omejena na opravljen sprejem pisanja in obvestitev nasprotne stranke o njegovem sprejemu.
Pooblaščenec za sprejemanje pisanj v obravnavani zadevi je notar, zato je sprejemljivo, da se kot podlaga za odločanje o njegovih stroških in nagradi vzame Notarska tarifa.
ZFPPIPP člen 277, 277/1, 399, 399-1, 400, 400/1, 400/2, 400/3, 404, 404-1. ZPP člen 111.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – goljufija – ugovor proti odpustu obveznosti – rok za ugovor proti odpustu obveznosti – spremenjeno dejansko stanje – jezikovna razlaga – teleološka razlaga – procesni rok – rok za uveljavitev izpodbojnega zahtevka
Ugovorni rok je smiselno določen v povezavi z dejanskim stanjem, ki je obstajalo ob oklicu začetka postopka. Po začetku postopka se je dejansko stanje spremenilo v bistvenem delu, saj je bila dolžnica pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje proti premoženju in gospodarstvu.
Ozka jezikovna razlaga omenjene zakonske določbe bi uvedla nedopustno in nepravično razlikovanje med stečajnimi dolžniki, bila v nasprotju z namenom zakonske določbe ter dopuščala zlorabe obravnavanega instituta.
vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - lastniška posest - pravni temelj za pridobitev lastniške posesti - izjava o lastniški posesti
Ni potrebno, da bi lastniki sosednjih nepremičnin v izjavi, ki dokazuje, da je verjetno izkazan pogoj izstavitve ustreznega zemljiškoknjižnega dovolila iz prve alineje 1. točke prvega odstavka 234. člena ZZK-1, navedli tudi pravni temelj, na podlagi katerega je predlagatelj pridobil lastniško posest.
Namen t.i. ureditvenih začasnih odredb ni v zagotavljanju možnosti kasnejše izvršbe zavarovane (nedenarne) terjatve, ampak v začasni ureditvi spornega razmerja. Vendar pa mora biti tudi v teh primerih podana (elementarna) pravno vsebinska povezava med uveljavljanimi (nedenarnimi) zahtevki in namenom (vsebino) predlagane začasne odredbe. Za presojo, ali ta obstaja ali ne, pa je dolžna v prvi vrsti stranka, ki njeno izdajo predlaga, zagotoviti jasno in konkretno trditveno podlago, ki to omogoča.