Tožnik je kritičnega dne v pisarni direktorice s povišanim glasom dejal, da nima časa za dodatno delo, da bo šel gor in zaradi nje dal odpoved, ter da je to na njenem zelniku zraslo. Tožnikovo ravnanje je bilo neprimerno in pomeni kršitev njegovih obveznosti iz delovnega razmerja, vendar očitana kršitev ne ustreza definiciji iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 in ravnanj oziroma neprimerne komunikacije tožnika ni mogoče opredeliti kot hujše kršitve, storjene naklepoma ali iz hude malomarnosti. Še posebej ob ugotovitvi, da je bil na splošno njegov odnos do direktorice in sodelavcev primeren in da je bil dober delavec. Poleg tega ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, to je, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Sodišče je pravilno upoštevalo, da je šlo za prvi, enkraten in le par minutni dogodek v petih letih tožnikove zaposlitve pri toženi stranki, da je bil tožnik miren, korekten in dober delavec, da se je po dogodku direktorici in njenemu namestniku opravičil, tako pri predsedniku uprave, kot na zagovoru pri delodajalcu in ponovno pred sodiščem prve stopnje, da napovedi o neopravljanju dodatno naloženih nalog ni uresničil in da je po spornem dogodku korektno opravljal vse svoje naloge. Zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Sodišče prve stopnje je tožnika pozvalo, naj poda morebitne pripombe na priloženo izvedensko mnenje ter sporoči, ali je potrebno dodatno zaslišanje izvedenca, vendar pa ga ni opozorilo, da kasnejših navedb ne bo upoštevalo. Tako tožnik v nasprotju s šestim odstavkom 286.a člena ZPP ni bil opozorjen na posledice zamude 8 dnevnega roka, v katerem lahko poda morebitne pripombe na izvedensko mnenje oziroma navede, ali je potrebno dodatno zaslišanje izvedenca. Zato njegove navedbe na naroku za glavno obravnavo, ki se nanašajo na izvedensko mnenje, niso prepozne in bi jih sodišče prve stopnje moralo upoštevati. Sklep sodišča prve stopnje, ki ga je sprejelo na tem naroku za glavno obravnavo, da je tožnik glede teh navedb prekludiran, posledično pomeni kršitev določb pravdnega postopka, ki bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
SZ člen 113, 113/2, 117, 117/5, 123, 123/2. ZPP člen 315, 315/1.
sklenitev kupoprodajne pogodbe – oblikovalni tožbeni zahtevek – privatizacija stanovanj – lastninjenje – odkup stanovanja po SZ – imetnik stanovanjske pravice – rok za vložitev zahteve za denacionalizacijo – kontrahirna dolžnost lastnika – stanovanje, ki je postalo ljudsko premoženje na podlagi predpisov o podržavljenju – sestavine kupoprodajne pogodbe – vmesna sodba – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Prvotno določeni rok dveh let se na imetnike stanovanjske pravice na stanovanjih iz drugega odstavka 113. člena SZ, ob dejstvu, da lastniki teh stanovanj vse do leta 1994 niso bili dolžni prodati, ni mogel nanašati, zamuda tega roka pa za bivše imetnike stanovanjske pravice ne more imeti za posledico izgubo pravice do odkupa.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CESTE IN CESTNI PROMET
VSL0063241
OZ člen 131, 131/1, 171. ZJC člen 5, 5/1, 14, 14-23. ZVCP-1 člen 25, 25/3.
povzročitev škode - odgovornost - krivdna odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom - domneva krivde - vzdrževanje javnih cest - varna uporaba - rob cestišča - utrjena bankina - ustrezna prometna signalizacija - upravljalec ceste - dolžnosti v zvezi z vzdrževanjem - oprostitev odgovornosti - ekskulpacijski razlogi - udor cestišča - deljena odgovornost voznika - škoda
V našem pravnem redu je uveljavljeno načelo krivdne odgovornosti z obrnjenim dokaznim bremenom, zato se obstoj oškodovalčeve krivde domneva. Oškodovalec se lahko ekskulpira le, če dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde. Tožena stranka bi se svoje odgovornosti lahko razbremenila le v primeru, če bi dokazala, da je storila vse, kar terja stroka, da do škode ne bi prišlo, oz. da škode tudi ob najbolj skrbnem ravnanju ne bi bilo mogoče preprečiti.
Na neobstoj toženkine odgovornosti kot upravljalca ceste ne vpliva okoliščina, da je bil tožbeni zahtevek zoper vzdrževalca ceste pravnomočno zavrnjen. Tožeča stranka namreč v postopku zoper vzdrževalca ceste ni zatrjevala, da bi bila pomanjkljivost cestišča opazna pri izvajanju pregleda, pa tudi sicer je vzdrževalec ceste zadolžen le za vzdrževanje ceste, ne pa tudi za samo izgradnjo bankine oziroma za postavitev prometne signalizacije, ki bi voznike opozarjala na neutrjeno bankino oziroma na ustrezno težo vozil.
Udor cestišča ne more biti nepričakovan, nepredvidljiv in neprepričljiv dogodek, da bi ga bilo mogoče pripisati višji sili.
ZSPJS člen 3, 3/3, 3a. OZ člen 86, 191, 346, 347. ZDR-1 člen 202.
vračilo preveč izplačanih plač - javni uslužbenec - kondikcijski zahtevek - zastaranje - rok za zastaranje
Tožeča stranka uveljavlja vračilo preveč izplačane plače zaradi napačne prevedbe tožene stranke v 13. plačni razred namesto v 12. plačni razred na podlagi 3.a člena ZSPJS. Določbe ZSPJS o plačah v javnem sektorju so glede na 3. člen ZSPJS prisilne narave, zato je potrebno uporabiti 86. člen OZ. Ta določa, da je pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, nična, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. Pogodbeno določilo, ki določa, da je javni uslužbenec upravičen do višje plače, kot je zakonsko določena, je nično. Nično pogodbeno določilo pa nima pravnega učinka. Kdor je na podlagi nične pogodbe že izpolnil svojo obveznost, je izpolnil nekaj, česar ni bil dolžan. Zato ima pravico zahtevati svojo izpolnitev nazaj s kondikcijskim zahtevkom. Enako velja za napačen obračun plače, zaradi katerega pride do preplačila plače oziroma do višjega izplačila plač, ki presega plačo, določeno v skladu z ZSPJS. Javni uslužbenec lahko dobi plačo le v višini, kot jo določa zakon oziroma podzakonski akti ali kolektivne pogodbe. Če mu je bila izplačana višja plača od zakonsko določene, mora razliko vrniti. Kdor je na podlagi nične pogodbe že izpolnil svojo obveznost, je izpolnil nekaj, česar ni bil dolžan. Zato ima pravico zahtevati svojo izpolnitev nazaj s kondikcijskim zahtevkom.
Ob upoštevanju ugovora zastaranja s strani tožene stranke je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je del tožbenega zahtevka od avgusta 2008 do aprila 2009 zastaran, saj je bila tožba vložena 28. 5. 2014. Tožeča stranka v pritožbi neutemeljeno uveljavlja, da je za nepravilnosti pri prevedbi tožene stranke zvedela šele z ugotovitvami Nadzorne komisije z dne 16. 7. 2009. Zastaranje namreč začne teči ob vsakem posameznem izplačilu plače (10. v mesecu za pretekli mesec). Za terjatve iz delovnega razmerja pa 202. člen ZDR-1 določa, da zastarajo v roku 5 let. Ob upoštevanju petletnega zastaralnega roka za glavnice so ob vložitvi tožbe dne 28. 5. 2014 že zastarale vse glavnice od avgusta 2008 do aprila 2009, ni pa zastarala glavnica za vračilo plač od maja 2009 do julija 2009, zato je tožbeni zahtevek za vračilo preveč izplačane plače v tem delu utemeljen.
Združene pravde obdržijo samostojnost in ne pride do združitve zahtevkov. V primeru združitve več postopkov sodišče zato ne odmeri enotne sodne takse, temveč je vsak tožnik posebej dolžan plačati takso v višini, kot če postopki ne bi bili združeni.
V skladu z drugim odstavkom 334. člena ZPP lahko stranka umakne že vloženo pritožbo, dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe. Ker je bil umik pritožbe podan pred odločitvijo o njej, je sodišče druge stopnje z ugotovitvijo umika pritožbe zaključilo postopek.
solastnina – solastniški delež – uporaba stvari sorazmerno solastniškemu deležu – preprečevanje uporabe – uporabnina – upravičenja solastnika – pravica zahtevati delitev
Solastnik ima pravico do uporabe solastne stvari, pravico do plačila uporabnine pa le tedaj, če drugi solastnik uporablja solastno nepremičnino v večjem obsegu, kot znaša njegov idealni delež in solastniku neupravičeno preprečuje souporabo njegovega solastnega deleža.
ZFPPIPP člen 384, 384/1, 384/2, 384/4, 384/5, 403, 403/1, 403/1-2.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ugovor zoper odpust obveznosti – poročilo o premoženjskem stanju – obličnost poročila – podatki o transakcijskih računih – zaprtje računa – zaprtje računa v tujini
Pomanjkljivost poročila v pomanjkanju obličnosti v smislu notarsko overjenega podpisa dolžnika na izjavi bi bila odpravljena, v kolikor bi dolžnik na naroku priznal svoj podpis na pisnem poročilu.
Zaprtje bančnih računov dolžnika in preusmeritev denarnega toka v korist in v breme dolžnika zgolj preko računa, nad katerim ima nadzor upravitelj, je osnovni instrument varovanja premoženja dolžnika v korist upnikov. Zato je tudi v zakonu predpisana obveznost dolžnika, da razkrije vse podatke o odprtih transakcijskih računih.
prekinitev pravdnega postopka - izguba pravdne sposobnosti - uvedba postopka za odvzem poslovne sposobnosti - učinek sklepa o odvzemu poslovne sposobnosti - učinek ex nunc - pravnomočen odvzem poslovne sposobnosti
Uvedba postopka za odvzem poslovne sposobnosti še ne pomeni izgube pravdne sposobnosti. Sklep o odvzemu poslovne sposobnosti je konstitutivne narave in učinkuje le za naprej (ex nunc), tako da zgolj zaradi uvedbe postopka odvzema poslovne sposobnosti dejanski stan za prekinitev pravdnega postopka ni podan.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ugovor pobota – procesni ugovor pobotanja – obrazloženost ugovora
Sklep o izvršbi ima v naložitvenem delu naravo plačilnega naloga po določbah ZPP. Niti ZIZ niti ZPP v postopku izdaje plačilnega naloga dolžniku ne prepovedujeta uveljavljanje procesnega pobotanja. Pri ugovoru pobotanja je potrebno upoštevati, da je njegov namen doseči zavrnitev tožbenega zahtevka.
Podizvajalec bi bil benificiar iz bančne garancije v primeru, če bi se banka nasproti njemu obvezala, da bo v primeru neizpolnitve glavnega izvajalca, plačala njemu, torej v primeru, če bi mu glavni izvajalec izročil garancijo, s katero bi podizvajalec poleg njega kot dolžnika dobil še banko. Vendar takšna pogodba ni bila sklenjena.
Za pogodbo v korist tretjega bi šlo, če bi naročnik in izvajalec s pogodbenim dogovorom ustanovila poplačilno pravico iz garancije v korist podizvajalca tako, da bi ta pridobil neposredno pravico nasproti banki od nje terjati poplačilo oziroma unovčitev bančne garancije v primeru neizpolnitve glavnega dolžnika – izvajalca. Bistveno upravičenje tretjega, v korist katerega je bila sklenjena pogodba, je v njegovem pravovarstvenem zahtevku oziroma v pravici zahtevati izpolnitev. Vendar pa tožeča stranka te pravice nima, saj ni nikjer navedena kot koristnik garancije.
Iz določil o garanciji izvajalca tudi ne izhaja, da bi tožena stranka prevzela kakršnekoli obveznosti do podizvajalcev glavnega izvajalca glede zavarovanja plačil, ki jih glavni izvajalec dolguje podizvajalcem. To bi bilo v primeru, če bi tožena stranka kot naročnik prevzela obveznost plačila podizvajalcem namesto glavnega izvajalca, če jim ta ne bi izpolnil svoje obveznosti, če bi se torej tožena stranka kot „dodaten dolžnik“ jamčevalno zavezala za izpolnitev tuje obveznosti, torej za tuj dolg – to je dolg glavnega izvajalca (npr. s poroštvom) in bi prevzem takšne tuje obveznosti zavarovala z bančno garancijo v njeno korist.
URS člen 2, 22, 25. ZFPPIPP člen 122, 122/1, 122/4, 127, 127/1, 127/2, 127/2-2.
stečajni postopek – spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti – rok za pritožbo – tek pritožbenega roka – neizpodbojna domneva – enako varstvo pravic – načelo pravne varnosti
Določbi četrtega odstavka 122. člena ZFPPIPP in 2. točke drugega odstavka 127. člena ZFPPIPP sta sicer res nekonsistentni in strankam postopka, ki se jim sklep ne vroča, 15-dnevni pritožbeni rok skrajšujeta. Kljub temu pa je določba 2. točke drugega odstavka 127. člena ZFPPIPP jasna in nedvoumna: rok za pritožbo je 15 dni od objave sklepa.
obnova postopka – predlog za obnovo postopka – popolnost predloga za obnovo postopka – navedba obnovitvenega razloga – zavrženje predloga za obnovo postopka
Stranka, ki predlaga obnovo postopka, mora že v predlogu izkazati obstoj obnovitvenega razloga, saj je to ena izmed obveznih sestavin predloga. Če tega ne navede, je treba predlog zavreči brez pozivanja k popravi predloga.
Res je bil predlog za odlog izvršbe dan v upravnem sporu, ki ga je sodišče prve stopnje upoštevalo kot predlog za izdajo začasne odredbe v pravdnem postopku, vendar pa tožeča stranka ne konkretizira, kaj bi po pozivu sodišča na dopolnitev oz. prilagoditev predloga za začasno odredbo še dodatno navajala, da bi zadostila pravilom pravdnega postopka oziroma postopka zavarovanja terjatev. Ne pojasni torej, kakšen vpliv je imela kršitev na ta postopek.
Ker zoper sodbo prvostopenjskega sodišča z dne 4. 6. 2015 ni bila vložena pritožba, so nastopili učinki pravnomočnosti. S tem pa je odpadla tudi potreba po začasni regulaciji z začasno odredbo, ki naj bi veljala do pravnomočnosti sodbe. To pa pomeni, da je s tem tudi odpadel pravni interes tožeče stranke za pritožbo, s katero je izpodbijala odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi predlagane začasne odredbe. Tožeča stranka namreč po pravnomočnosti zamudne sodbe z dne 4. 6. 2015 ne more več uspeti s predlagano začasno odredbo. Zato tudi v primeru morebitne razveljavitve izpodbijanega sklepa v posledici vložene pritožbe, tožeča stranka od tega ne bi imela nobene pravne koristi.
lastninska pravica na nepremičnini – etažna lastnina – vzpostavitev etažne lastnine – solastnina – dejanska etažna lastnina – dogovor o skupni gradnji – teorija realizacije – vpis v zemljiško knjigo – izvedenec – strokovna institucija
Sodišče je pravilno presodilo dogovor o razdelitvi skupne lastnine med C.C. in A.A. z razdelitvijo prostorov H.H. Dogovor je jasen in govori o delitvi dvostanovanjske hiše in o obstoječi lastnini. Zato ni mogoče pritrditi pritožniku, da je šlo le za dogovor o rabi nepremičnine. Razdelitev vsebuje vse dele in površine, tako zemljišča kot hiše. Res pa je, da na podlagi takšnega dogovora, kljub temu, da je bil podprt z elaboratom, ni bilo možno izvesti vpisa v zemljiško knjigo po tedaj veljavnih predpisih. Vendar je bilo v času od 1964 dalje veliko takšnih primerov, ko je prišlo do vzpostavitve dejanske solastnine, ki ni bila izvedena v zemljiški knjigi. Etažno lastnino je takrat urejal Zakon o lastnini na delih stavb in nato ZPDS, kjer je torej bilo možno vzpostaviti etažno lastnino (ki pa pravno ni bila izvedena). Zato je 270. člena SPZ izrecno zapovedal, da je treba omogočiti pravno ureditev dejansko že obstoječih, pred uveljavitvijo SPZ nastalih etažnih „razmerij“. Zato je mogoče zahtevati izključno lastninsko pravico na enem stanovanju in solastninsko pravico na drugem stanovanju, kljub temu, da etažna lastnina še ni bila dokončno pravno vzpostavljena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071018
OZ člen 122. SPZ člen 226. ZPP člen 355.
izbrisna tožba – pogodba – veljavnost pogodbe – odstop od pogodbe – prenos pogodbe – neprava stvarna služnost – stvarna služnost v korist določene osebe
Glede vprašanja veljavnosti pogodbe se ne uporabi določba 122. člena OZ, ampak se ta presoja po določbah, ki urejajo nepravo stvarno služnost v smislu 226. člena SPZ.
pristojnost za spore v stečajnem postopku – spori v zvezi s stečajnim postopkom – pritegnitev pristojnosti – pristojnost okrožnega sodišča
Ne glede na vrednost spornega predmeta je za spore med stečajnim postopkom pristojno okrožno sodišče, ki vodi stečajni postopek. Če stečajni upravitelj zahteva od toženke vnovčenje premoženja stečajnega dolžnika, gre za spor v zvezi s stečajem, saj bo izid vplival na stečajno maso.