ponarejanje listin – uporaba spremenjene listine – vsebinska sprememba listine
Vsak poseg v osebno izkaznico še ne izpolnjuje zakonskih znakov kaznivega dejanja. V obdolženčevi osebni izkaznici ni bil spremenjen noben vsebinski podatek in je listina pristna oziroma ni bila spremenjena tako, da bi bili izpolnjeni zakonski znaki kaznivega dejanja.
ZPP člen 166, 350, 350/2, 366. ZBPP člen 46. ZOdv člen 17, 17/5.
stroški postopka
Pooblaščenec, ki zastopa stranko po odločbi BPP, mora zahtevati izplačilo zneska skladno z izdano odločbo, stranka pa je dolžna stroške plačati Republiki Sloveniji, saj glede na določbo 46. člena ZBPP terjatev stranke - upravičenca do brezplačne pravne pomoči proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka, ki jih sodišče prisodi v korist upravičenca z odločbo, s katero se postopek pred njim konča, preide na Republiko Slovenijo po samem zakonu in sicer do višine stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči in z dnem pravnomočnosti odločbe sodišča o stroških postopka. Tožena stranka, ki v sporu ni uspela, je torej dolžna stroške, odmerjene v korist tožnika, plačati na poseben račun sodišča, ker terjatev iz naslova stroškov postopka, odmerjenih v korist stranke, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, preide na Republiko Slovenijo do višine, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči. Po določbi petega odstavka 17. člena ZOdv je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti in odvetnik, ki izvaja storitve BPP, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. Sodišče prve stopnje je sicer v nasprotju s citiranim določilom stroške v previsokem znesku naložilo toženi stranki, vendar pritožbeno sodišče ne sme spremeniti sodbe v škodo stranke, ki se je pritožila, če se je pritožila samo ona (359. člen ZPP), v obravnavnem primeru pa se je pritožil tožnik.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0083257
ZTSPOZ člen 93.
obvezno zavarovanje v prometu – zavarovalna vsota – višina zavarovalne vsote – ugovor omejene zavarovalne vsote – izčrpanost zavarovalne vsote – namen obveznega zavarovanja – kritje običajne škode
Namen obveznega zavarovanja v prometu je lahko dosežen le, če so z zavarovanjem krite vse škode, ki jih je razumno mogoče pričakovati ob enem škodnem dogodku.
Sodišče prve stopnje je izpoved A. A. ocenilo kot neverodostojno, pri čemer si je pomagalo tako z osebnim vtisom ob zaslišanju, kot tudi z njegovim siceršnjim ravnanjem, ko je med tem postopkom dal dve različni izjavi glede tega dejstva. Ravno osebnemu vtisu je namenjeno neposredno izvajanje dokazov.
ZPP člen 22. Uredba Sveta ES št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 24.
postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - vprašanje mednarodne pristojnosti - mednarodni prevoz blaga po cesti - ugovor pristojnosti slovenskega sodišča - ugovor tožene stranke - pravočasnost ugovora - ugovor zoper sklep o izvršbi - sodišče, pred katerim se toženec spusti v postopek
Ugovor pristojnosti slovenskega sodišča je treba podati že v ugovoru zoper sklep o izvršbi.
V postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine sodišče pred dovolitvijo izvršbe odloča tudi o obstoju terjatve in dolžniku naloži, da sporno terjatev plača. V tem delu gre tako za kondemnatorno odločbo, ki je po svoji naravi enaka sklepu o plačilnem nalogu v pravdnem postopku in torej za odločitev o zahtevku, ki je predpostavka dovolitve izvršbe. Zato se vprašanje mednarodne pristojnosti na podlagi Bruseljske uredbe I rešuje na isti način, kot če bi šlo za tožbo. Ker v tej zadevi ne gre za izključno pristojnost po 22. členu Bruseljske uredbe I, se uporabljajo splošna pravila Bruseljske uredbe I in v teh primerih sodišče prve stopnje na svojo pristojnost po uradni dolžnosti ne pazi. Sodišče se torej izreče za nepristojno zgolj na ugovor tožene stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - UZANCE - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0075235
OZ člen 633. ZPP člen 185, 185/2, 339, 339/2, 339/2-4. ZIZ 62, 62/2. Posebne gradbene uzance (PGU) uzanca 17, 17/2, 110.
izročitev projekta izvedenih del - končanje del - gradbena pogodba - ugovor krajevne pristojnosti - prepozen ugovor - venire contra factum proprium - sprememba tožbe
Tožeča stranka je izpolnila svoj del pogodbene obveznosti in končala dela po gradbeni pogodbi, zaradi česar je upravičena do plačila s strani tožene stranke. PID je sicer v predračunu, ki ga je tožeča stranka predložila toženi stranki, omenjen kot ena izmed storitev, ki bi jih tožeča stranka opravila za toženo, a pogodbeni stranki sta v besedilu pogodbe kot glavno obveznost določili končanje del.
Dolžnost izročitve PID po izvedenih delih je v razmerju do temelja obveznosti in smiselno glede na namen same obveznosti stranska obveznost.
ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075670
ZPP člen 254, 254/3. OZ člen 154, 154/2.
odškodninska odgovornost – odgovornost za škodo, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – soodgovornost udeleženih voznikov motornih vozil – obojestranska krivda – prispevek k nastanku škodnega dogodka – izvedensko mnenje – razlog za postavitev novega izvedenca
Prav neprimerna reakcija/prehitevanje na neprimernem mestu je po s pritožbo neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje vzrok za naletno trčenje, zato se tudi tožnik ne more sklicevati na to, da za nesrečo ni odgovoren niti da je za nesrečo odgovoren manj (tj. v manjšem obsegu) kot zavarovanec tožene stranke.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo – zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti – davčna zatajitev – preiskava
Pri kaznivem dejanju po 240. členu KZ-1 storilec ravna v nasprotju z interesi gospodarske družbe in svoj položaj zlorabi, gre torej za poslovno nezvestobo storilca do družbenikov. Kaznivo dejanje po 249. členu KZ-1 je specialna oblika goljufije, ki znakov poslovne nezvestobe storilca ne vsebuje in je storjena na škodo državnega proračuna.
V konkretnem primeru ne gre niti za idealni stek niti za navidezen idealni stek, kot to skušajo prikazati pritožniki. Pri kaznivem dejanju po 240. členu KZ se obdolžencu namreč očita drugačno izvršitveno ravnanje, torej, da je odredil izplačilo fiktivnega računa. Kaznivo dejanje po 240. členu KZ-1 je res splošno kaznivo dejanje v razmerju do drugih kaznivih dejanj, npr. do kaznivih dejanj lažnega stečaja, izdaje in neupravičene pridobitve poslovne tajnosti, poneverbe. Kaznivo dejanje po 249. členu KZ-1 je posebna oblika goljufije in je specialno kaznivo dejanje le proti kaznivemu dejanju goljufije po 211. členu KZ-1. Pravilno je tudi stališča sodišča prve stopnje, da kaznivo dejanje po prvem odstavku 240. člena KZ-1 ni le predhodna faza kaznivega dejanja po 249. členu KZ-1, torej davčne zatajitve, saj za obstoj slednje ni potrebno, da bi obdolženec fiktivne račune tudi dejansko plačal.
padec na kopališču - mokra in spolzka pohodna površina - krivdna odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - ravnanje z dolžno skrbnostjo - prevalitev dokaznega bremena - neplačilo predujma za dopolnitev izvedenskega mnenja - zavrnitev dokaznega predloga
Mokra tla na protidrsnih keramičnih ploščicah na hodniku pred vhodom v garderobo v kopališčnem kompleksu sama po sebi ne predstavljajo tveganja, ki bi bilo večje od običajnega. V danem primeru tako ne gre za objektivno odgovornost zavarovanca toženke.
podjemna pogodba - obličnost - stvarne napake - skrite napake - zamakanje - odprava napak na lastne stroške - stroški, potrebni za odpravo stvarnih napak - prekluzivni roki - garancijska doba - relativna bistvena kršitev postopka - zavrnitev dokaznega predloga - postavitev novega izvedenca
Garancijski rok je ob času, ko je tožeča stranka toženo stranko obvestila o vnovičnem pojavu stvarnih napak in zahtevala njihovo sanacijo, že potekel. Čeprav pravila o odgovornosti prodajalca za brezhibnost predmeta prodaje na njegovo odgovornost za napake stvari ne vplivajo (drugi odstavek 481. člena OZ), pa je ugotoviti, da se je objektivni rok za uveljavitev skritih stvarnih napak iz drugega odstavka 462. člena OZ, ker skladno s tem prodajalec ne odgovarja za napake, ki se pokažejo po poteku 6 mesecev, od kar je bila stvar izročena (razen če je bil v pogodbi določen daljši rok), tudi že iztekel. Glede na to, da tožeča stranka trditev o tem, da je prodajalec ob sklenitvi prodajne pogodbe za napake na sporni nepremičnini (nestrokovno izvedena dela, v posledici česar se je pojavila vlaga na petih različnih mestih po hiši) vedel oziroma bi mogel vedeti (465. člen OZ), v predmetnem postopku ni postavila, je sicer pritrditi toženi stranki, da zahtevka iz naslova stvarnih napak na podlagi prodajne pogodbe zaradi poteka garancijskih in prekluzivnih rokov, četudi bi ga uveljavljala zoper nasprotno pogodbeno stranko (tožena stranka kot fizična oseba), ne more več uveljavljati.
PRAVO DRUŽB - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075207
ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2, 263/3, 265, 293, 327, 505. ZPP člen 212. OZ člen 132.
odškodninska odgovornost člana uprave delniške družbe - dokazno breme - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - skrbnost dobrega strokovnjaka - obrnjeno dokazno breme - dolžnost skrbnega ravnanja - merilo krivde - obligacija prizadevanja - obligacija uspeha - ekskulpacijski razlog - protipravnost - uprava - vodstvo družbe - pristojnosti skupščine - vložitev tožbe za povrnitev škode
Skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika ni le merilo za presojo krivde, ampak je tudi objektivna dolžnost ravnanja. Pravilo o obrnjenem dokaznem bremenu se zato ne nanaša le na predpostavko krivde, temveč tudi na predpostavko protipravnosti.
Ocenjevanje potrebnosti in končnega rezultata glede na (dejansko) povečano vrednost družbe bi pomenilo, da se pri presoji odgovornosti uprave upošteva dejanske okoliščine ex post, od članov uprave pa bi se zahtevala obligacija uspeha.
Uprava delniške družbe je pri uveljavljanju odškodninskih zahtevkov samostojna, seveda pa sklep skupščine upravo zavezuje in je v primeru, da se za odškodninski zahtevek ne odloči, primorana tak zahtevek vložiti, če ji tako narekuje sklep skupščine. Ureditev 327. člena ZGD-1 predstavlja le korektiv delovanja uprave.
V konkretni zadevi je drugotoženi odobril izplačilo dveh računov brez pogodbene podlage, računa nista verodostojna, ker prikrivata dejansko stanje zadeve in zakrivata revizijsko sled. Plačilo je bilo v korist tretjega.
Gledano v celoti (odsotnost pogodbe, koristi tretjega in zavestno brisanje revizijske sledi), ni mogoče umestiti pod pojem poštenega gospodarstvenika iz 263. člena ZGD-1.
ZFPPIPP člen 125, 126, 199b, 199c, 199c/2, 199c/4, 199c/5, 199c/7.
zahteva za pooblastilo za vodenje poslov insolventnega dolžnika – dopustnost pritožbe
Pravico do pritožbe zoper sklep o prenosu pooblastila za vodenje poslov ima le tisti vplačnik novih delnic, ki je predhodno vložil zahtevo iz drugega odstavka 199.c člena ZFPPIPP.
ZIZ člen 6, 6/1, 6/2, 6/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1.
zahteva upnika za določitev (drugega) izvršitelja – nepravilna sestava sodišča – sodniški pomočnik – odločanje samostojnega sodniškega pomočnika
Izpodbijani sklep je izdala samostojna sodniška pomočnica, ne da bi bila za to podana podlaga v določbah 6. člena ZIZ. Katere sklepe smejo sodniški pomočniki izdajati samostojno, določa drugi odstavek 6. člena ZIZ, med njimi pa ni sklepa o upnikovem predlogu za spremembo izvršitelja.
vzpostavitev etažne lastnine – sporna dejanska vprašanja – bolj verjetna pravica – kasnejše uveljavljanje pravic v pravdi
Nepravdno sodišče o spornih dejstvih odloča v izrazito poenostavljenem postopku in sicer v skladu z domnevami iz 9. člena ZVEtL po pravilu iz 11. člena ZVEtL ter na podlagi merila o bolj verjetni pravici iz 17. člena ZVEtL. Takšna poenostavitev omogoča lažjo vzpostavitev etažne lastnine, vendar je pravna kakovost odločitve zato manjša do te mere, da sklep po ZVEtL ni ovira, da udeleženci svojih zahtevkov, ki se nanašajo tako na skupne kot posamezne dele zgradbe ne bi moglo kasneje uveljavljati v pravdi ali drugih postopkih.
razrešitev upravitelja po uradni dolžnosti – izjava upravitelja – kontradiktornost postopka – odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije stečajnega upravitelja
Pritožnica spregleda, da gre v primeru razrešitve po uradni dolžnosti za smiselno in ne neposredno uporabo drugega odstavka 119. člena ZFPPIPP, kar pomeni, da je potrebno to določbo uporabljati v obsegu in na način, ki ustreza naravi oziroma vsebini pravnega varstva, kateri je namenjena. V konkretnem primeru, ko je bilo upraviteljici dovoljenje za opravljanje funkcije upraviteljice v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju odvzeto z odločbo Ministrstva za pravosodje, je vsakršno razpravljanje o razlogih za razrešitev ne samo odveč, pač pa tudi nedopustno.
ZOR člen 10, 20, 127, 325, 603, 607, 607/3, 608, 608/2, 629.
dodatni rok za izpolnitev obveznosti po pogodbi – razveza pogodbe – zamuda
Dodatni rok ni namenjen temu, da se ustvarja neutemeljeno breme za naročnika, ko je očitno, da izvajalec niti v dodatnem roku ne bo izpolnil (ne bo mogel izpolniti) svoje obveznosti. Namen dodatnega roka je v tem, da ima izvajalec še poslednjo, dodatno možnost, da izpolni svojo obveznost, če takšno pričakovanje omogoča dejansko stanje. Dodaten rok je kratek, dopolnilen in izrazito podrejen temeljnemu roku, ker je po svoji naravi poslednji rok in je namenjen izključno vzpostavitvi pogodbenega stanja ter izpolnitvi prevzete obveznosti.
Pogodba je imela smiselno opredeljeno vsebino, k uresničitvi katere se je tožnik zavezal tudi na račun morebitnih tveganj glede kompleksnosti izvedbe.
Morebitna naročnikova zamuda bi lahko pomenila kršitev pogodbe ali pa bi predstavljala ravnanje v nasprotju s splošnimi načeli ZOR, vendar pa bi jo moral tožnik konkretno zatrjevati in tudi dokazati, česar pa ni storil.
vrnitev v prejšnje stanje – odsotnost odvetnika z naroka – opravičena odsotnost – materialno procesno vodstvo
Vprašljivo je, ali so bile stranki zagotovljene možnosti za učinkovito in enakopravno sodelovanje v postopku glede na to, da je sodišče na naroku, na katerem je bila tožena stranka upravičeno odsotna, pozvalo tožečo stranko, naj natančno opredeli tožbeni zahtevek, pri katerem vztraja.
odškodninska odgovornost – protipravnost – protipravno ravnanje – razlastitev – izgradnja ceste – škoda – lastninska pravica
Bistveno za odločitev v tej zadevi je bilo, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila sklenjena pogodba namesto razlastitve in kupnina plačana, kar pomeni, da so bila vsa lastninska upravičenja prenesena na toženo stranko, zato izgradnja ceste na zemljišču, ki je predmet te pravde, ni protipravno ravnanje. Tožeča stranka s kupoprodajno pogodbo ni mogla pridobiti pravic, ki jih njen pravni prednik ni imel več. Ker pravni prednik tožeče stranke ni mogel pravnoveljavno razpolagati z zemljiščem, ker je to svojo pravico s pogodbo že prenesel na toženo stranko, tožeči stranki zaradi ravnanja tožene stranke (izgradnja ceste) ne nastaja protipravna škoda.
prodaja nepremičnin - dražba - rok za sklenitev pogodbe - sodni rok - zakonski rok
Ne gre za sodni rok (zgolj ti so podaljšljivi, pri čemer podaljšljivost roka ne pomeni, da le-ta postane instrukcijski), pač pa za zakonski rok. Zakonski roki niso podaljšljivi.
(Zelo) kratek rok je določen v izogib predolgemu trajanju postopka prodaje in nepotrebnemu zavlačevanju, predvsem pa v izogib podaljševanja roka za plačilo kupnine.
Rok je znan v naprej, zaradi česar so vsi udeleženci dolžni svoja ravnanja temu prilagoditi. To pomeni, da je potrebno vse morebitne nejasnosti razčistiti v naprej, v zakonskem roku pa zgolj še precizirati pogodbena določila. Četudi ima namreč upravitelj pravico določiti rok plačila kupnine, pa mu to ne daje pravice, da podaljšuje rok za sklenitev pogodbe.
OZ člen 10, 131, 131/1, 135, 163, 179, 395, 395/1, 404. Zces-1 člen 100, 100/1, 134. ZJC člen 5, 5/1, 8, 8/1, 8/1-1, 82. ZPP člen 212, 215. ZVCP člen 73. ZVCP-1 člen 15, 15/1, 15/2, 15/2-1, 15/3, 23, 23/1, 23/1-48, 30, 30/1, 30/2, 84, 84/1, 84/3.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - padec na občinski cesti - javna pot - grbina na vozišču - prometna signalizacija - odgovornost investitorja gradbenih del - solidarna odgovornost - soprispevek oškodovanca - dolžna skrbnost - čelada
Odškodninska odgovornost tožene stranke se sicer lahko izvaja že iz lastninske pravice na javni cesti, kjer je prišlo do obravnavanega poškodovanja. Dolžnost lastnika nepremičnine je namreč, da odvrne vzroke, iz katerih za njene uporabnike izhaja potencialna nevarnost na nastanek škode, in sprejeme ukrepe, potrebe za varno uporabo te površine. V kolikor lastnik nepremičnine ne ravna v skladu z navedenim, je podlaga njegove odškodninske odgovornosti že v temeljnem načelu obligacijskega prava o prepovedi povzročanja škode (10. člen OZ), ki je v sistemu krivdne odškodninske odgovornosti konkretizirano z določbo prvega odstavka 131. člena OZ.3 Sodišče prve stopnje se sicer res nepravilno sklicuje na določbo prvega odstavka 100. člena sedaj veljavnega ZCes-1, po katerem so za varen in nemoten potek prometa na občinskih cestah odgovorne občine. Vendar pa pritožba prezre, da je prav enako določbo, ki posebej normira odškodninsko odgovornost v zvezi s prometno ureditvijo občinskih cest, vseboval že tudi ob času škodnega dogodka (9. 3. 2011) veljaven ZVCP-1 v prvem odstavku 15. člena. Skladno s prvo alinejo drugega odstavka tega člena je bila občina obvezana določiti prometno ureditev na občinskih cestah, skladno s tretjim odstavkom 15. člena ZVCP-1 pa je takšna prometna ureditev morala biti označena s predpisano prometno signalizacijo.