obnova postopka – nova dejstva – nov dokaz – nova tožba – isti dejstveni kompleks – pravnomočno razsojena stvar – objektivne meje pravnomočnosti
Ker zatrjevana nova dejstva in z njimi povezani dokazi sodijo v dejstveni kompleks, ki je bil predmet pravnomočne odločitve še v drugi zadevi, ne bi mogli privesti do drugačne odločitve v tej zadevi. Iz tega razloga sta zaključek o neobstoju obnovitvenega razloga in posledična odločitev o zavrnitvi predloga za obnovo postopka pravilna.
Nove tožbe na istem dejstvenem kompleksu, na katerem temelji pravnomočna sodba, ni mogoče več uveljavljati, četudi tožnik v novi tožbi doda dejstva, ki jih v prejšnji pravdi ni navedel, in se sklicuje na drugo pravno podlago.
ZPP, ki se v zemljiškoknjižnem postopku uporablja na podlagi drugega odstavka 120. člena Zakona o zemljiški knjigi in 37. člena Zakona o nepravdnem postopku, v 96. členu določa, da mora imeti pooblaščenec, ki ni odvetnik, posebno pooblastilo za opravo dispozitivnih procesnih dejanj, ki najbolj neposredno posežejo v položaj stranke, med temi tudi za prenos pooblastila na drugega.
STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0080662
SZ-1 člen 23, 23/4, 30, 71, 71/1. SPZ člen 68, 105, 105/1. OZ člen 125, 125/1, 199.
stroški upravljanja, obratovanja in vzdrževanja skupnih prostorov - skupni deli - bremena skupne stvari - etažni lastniki - dogovor o upravljanju skupnih delov med upravniki - zamenjava upravnika - neveljavna pogodba o upravljanju - poravnava zapadlih obveznosti - opravljanje tujega posla - nujna gestija
Prvotna pogodba o upravljanju, ki so jo etažni lastniki stavb C in D sklenili s tožečo stranko, je prenehala veljati s tem, ko so ti zamenjali upravnika in za upravnika določili toženo stranko. Zato na njeni podlagi tožeča stranka ni bila upravičena od etažnih lastnikov stavb C in D vtoževati sorazmernega dela upravniških storitev, posledično pa tudi ne od tožene stranke zaradi zatrjevane opustitve ravnanja v skladu z 71. členom SZ-1 na odškodninski podlagi.
Nujna gestija je dopustna takrat, ko gestor ravna v stiski, ker posla ni mogoče odložiti, ker bi sicer nastala škoda. Zato so neutemeljene in tudi bistveno presplošne navedbe tožeče stranke, da opravljeni posli upravljanja skupnih delov, ki služijo več večstanovanjskim stavbam, pomenijo nujne posle, ki jih ni bilo mogoče odložiti ter da bi bila tožeča stranka na tej podlagi upravičena do vtoževanega zneska.
izdaja in uporaba lažnega zdravniškega potrdila – zakonski znaki kaznivega dejanja – kršitev pravil ob izdaji zdravniškega potrdila
Ne glede na to, da je obdolženka kot zdravnica sama sebi napisala oziroma izdala zdravniško potrdilo, česar ne bi smela, je listina, ki jo je izdala, formalno še vedno zdravniško potrdilo in bi obdolženka s svojim ravnanjem lahko izpolnila vse zakonske znake kaznivega dejanja po prvem odstavku 255. člena KZ-1.
pridobitev lastninske pravice na traktorju z dedovanjem – prevzemnik zaščitene kmetije – dobroverni in zakoniti posestnik traktorja
Toženec je pridobil lastninsko pravico na traktorju z dedovanjem na podlagi 36. člena ZTLR v zvezi s 4. členom ZDKZ. V skladu s 4. členom ZDKZ kmetija obsega vse, kar sestavlja gospodarsko celoto in rabi za redno kmetijsko proizvodnjo ter z njo povezane dejavnostjo, v kmetijo pa spadajo tudi kmetijske priprave, orodja in živina.
plačilo sodne takse v času sodnih počitnic – nujne zadeve – postopek v zadevah zavarovanja – ugovorni postopek – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka
Plačilo sodne takse je le del postopka v zadevah zavarovanja, zato je bilo sodišče prve stopnje na podlagi 83. člena ZS dolžno izvesti postopek in odločati o ugovoru toženke v času sodnih počitnic. Zmotna je zato pritožbena trditev, da toženka ni bila dolžna plačati sodne takse v postopku zavarovanja v času sodnih počitnic, ker ZST-1 tega izrecno ne določa.
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-9, 398, 398/1. ZNP člen 37.
obnova postopka – dopustnost obnove – sklep, s katerim se postopek konča – meritorna odločitev – obnovitveni razlog
Zmotno je stališče, da predlog za obnovo postopka ni dovoljen, ker postopek ni bil pravnomočno meritorno končan (oz. ni bila izdana meritorna odločitev o glavni stvari). S predlogom za obnovo postopka je mogoče izpodbijati tudi sklepe, s katerimi se tožba zavrže kot nedopustna.
oprostitev plačila sodnih taks - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 11. člena ZST-1, kakor tudi pravilno presojalo upravičenost do delne oprostitve plačila sodnih taks. O njej sodišče odloča upoštevaje pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje. Pravilno je ugotovilo, da bi bila tožniku s plačilom sodne takse v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja on in njegovi družinski člani, zato je tožnika delno oprostilo plačila sodne takse, upoštevajoč vse okoliščine, ki vplivajo na zmožnost preživljanja vlagatelja, vrednosti spornega predmeta ter denarne prejemke, ki jih prejemajo tožnik, njegova žena in hči.
OZ člen 2, 13, 13/2, 15, 54, 54/1, 58, 299, 336, 336/1, 355, 355/1, 766, 766/3, 767, 768, 768/1, 782, 782/1. ZPP člen 124, 124/2, 214, 214/1, 286b, 286b/1, 335, 335-3, 337, 337/1. SZ-1 člen 1, 53, 53/1. ZOdvT člen 20.
dokazna ocena - upravnik - pogodba o naročilu - mandat - kdaj je pogodba sklenjena - obličnost - izpolnitev pogodbe, ki ji manjka oblika - prenehanje naročila - odstopno upravičenje - konkretizacija pritožbenih razlogov - ugovor zoper vsebino zapisnika - graja procesnih kršitev - bistvene kršitve določb pravdnega postopka - nasprotna tožba - pogodba o upravljanju - izpolnitev obveznosti - odlog izpolnitve - obresti - zastopanje - zastaranje - kdaj začne zastaranje teči - terjatve iz gospodarskih pogodb - zastaralni rok - ugotavljanje vrednosti predmeta odvetniške storitve
Ni naloga sodišča, da po spisu samo od sebe išče navedbe stranke, ki jih je nemara dala – ali pa tudi ne – v teku prvostopenjskega postopka. Pritožba mora navesti pritožbene razloge. To so razmisleki, ki naj bi utemeljevali nepravilnost odločitve. Če niso konkretni, ni mogoče niti govoriti o pritožbenih razlogih (3. točka 335. člena ZPP). Konkretni pa postanejo šele, če stranka določno navede, katere neupoštevane trditve so bile dane in v kateri vlogi. Drugi razlog, ki je neodvisen od prvega, pa je sama nezadostnost okoliščin, ki jih navaja pritožba, če se predpostavlja, da so sploh bile dane pravočasno.
Stranki sta odložili pravico tožene stranke zahtevati izpolnitev obveznosti za 5 let. Odložili sta zapadlost terjatve (299. člen OZ) tako, da sta določili rok. To pa je bilo dopustno, saj 299. člen OZ to izrecno predvideva kot dopustno.
Pritožnica mora navesti povsem konkretno, katera bistvena kršitev določb pravdnega postopka je bila podana in zakaj bi lahko kršitev vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP). Če tega ne stori, se prvostopenjsko sodišče z njenimi navedbami ne ukvarja, razen v okviru drugega odstavka 350. člena ZPP.
ZFPPIPP člen 61, 61/1, 65, 65/1, 97, 97/2, 97/2-1, 98, 121, 121/1, 357. ZPP člen 337, 350, 365, 365-2, 366.
razrešitev upravitelja – pritožba razrešenega upravitelja – ocena dela upravitelja
Upravitelj bi moral potem, ko ga je sodišče opozorilo, naj ne vlaga nepotrebnih predlogov, slednje upoštevati in jih ne bi smel več ponovno vlagati, saj je s svojim ravnanjem po nepotrebnem obremenjeval sodišče in ni prispeval k hitrosti postopka.
Nereparirana škoda ne predstavlja čiste denarne terjatve, zato je pravilna odločitev, da se upošteva cene na dan izdelave mnenja.
Odločitev o pravdnih stroških ni rezultat zgolj matematične operacije, temveč mora biti življenjsko sprejemljiva, pravična ter razumna. Dejstvo, da je postopek tekel daljše časovno obdobje, pa na samo odločitev o stroških postopka ne more imeti pomembnega vpliva.
Ker je bilo o predlogu tožene stranke za oprostitev plačila sodnih taks že pravnomočno odločeno, je sodišče prve stopnje ponovni predlog tožene stranke, ki temelji na istem dejanskem stanju in ima enako pravno podlago, pravilno zavrglo, saj ponovno odločanje o isti stvari ni dopustno. V tem postopku se presoja le še, če so izpolnjeni pogoji za izdajo plačilnega naloga in ali je višina sodne takse pravilno odmerjena, ni pa več mogoče presojati razlogov za oprostitev plačila sodne takse.
stečaj – vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja – prekinitev izvršilnega postopka – ustavitev izvršbe – prijava terjatve – prijava hipoteke – fikcija prijave – sklep o preizkusu terjatev
Pritožnik ima prav, da je sodišče kršilo določbe postopka, ko je uporabilo določbo 1. točke drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP, ki se uporabi, ko je sklep o preizkusu terjatev in ločitvenih pravic že izdan. V tej fazi bi moralo sodišče uporabiti določbo 2. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP in postopek izvršbe prekiniti.
Ker je pogodba veljavno nastala, zavezuje prodajalca, zavezuje ga tudi, če ni lastnik nepremičnine (440. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ), vprašanje, ali je toženec dejansko zmožen (ali nezmožen) izpolniti obveznost iz pogodbe, pa ne more vplivati na odločitev, to je ali je glede na veljavno sklenjeno pogodbo (zavezovalni posel, ki sicer velja pod odložnim pogojem odobritve) dolžan pogodbo izpolniti, ker gre za nepremičnino, izdati zemljiškoknjižno dovolilo (razpolagalni posel glede nepremičnin, ki vsebuje izjavo pravnoposlovne volje prodajalca, da dovoljuje vknjižbo lastninske pravice na kupca).
ZPP člen 112, 112/1, 112/2, 179, 212. OZ člen 168, 168/1, 287, 287/1, 287/2, 299, 378.
izgubljeni dobiček – sklepčnost tožbe – informativni dokaz – trditveno in dokazno breme – roki – tek roka – oddaja na pošto – zamudne obresti – kdaj pride dolžnik v zamudo – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – vračunavanje izpolnitve – vrstni red vračunavanja
Sodišče ni dolžno izvajati informativnega dokaza, ko ne gre za situacijo, ko bi bila stranka, ki se nanj sklicuje, odrezana od informacijskega vira, ki bi ji omogočal konkretizacijo njenih trditev.
Za sklepčnost tožbe (pobotnega ugovora) pri uveljavljanju izgubljenega dobička ne zadostuje, da oškodovanec zatrjuje le prihodke, temveč mora zatrjevati tudi stroške.
Načeloma drži, da je trditveno in dokazno breme o vračunavanju obveznosti po drugem odstavku 287. člena OZ na upniku, ki mora trditi (in dokazati), katere prej zapadle obveznosti dolžnika je na podlagi njegovih izpolnitev vračunal. Vendar je v teh situacijah presoja, ali je upnik (tožeča stranka) zadostil konkretnemu trditvenemu in dokaznemu bremenu, vselej odvisna od vsebine ugovorov, ki jih v postopku poda nasprotna stranka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0075682
OZ člen 106. ZFPPIPP člen 20, 20/2, 60, 60/2, 60/2-3, 253, 253/1. ZZK-1 člen 243, 243/3, 243/3-1.
kupoprodajna pogodba – odstop od pogodbe brez naknadnega roka – razveza pogodbe – izbrisna tožba – prijava terjatve v stečajnem postopku – pravne posledice začetka stečajnega postopka – nedenarna terjatev – pretvorba nedenarnih terjatev v denarne – vsebina prijave terjatve – povrnitev stroškov pravdnega postopka
Nedenarna terjatev je terjatev upnika od dolžnika zahtevati izpolnitev nedenarne dajatve ali izvedbo storitve. To zakonsko definicijo pa je potrebno dopolniti tako, da gre za terjatve, ki neposredno vplivajo na obseg stečajne mase in samo te terjatve se z začetkom stečajnega postopka pretvorijo v denarne terjatve. Terjatev torej ni enaka zahtevku, ki ga obravnava sodišče. Ker torej v zahtevku izbrisne tožbe terjatev ni vsebovana, je neutemeljena pritožbena navedba, da bi moral tožnik takšno terjatev prijaviti v stečajnem postopku.
ZPP člen 242. Pravilnik o povračilu stroškov v pravdnem postopku člen 12, 121, 13.
povračilo potnih stroškov – povračilo izgubljenega zaslužka – priča
V skladu z določbo 242. člena ZPP ima priča pravico do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče, kakor tudi do povračila izgubljenega zaslužka. Tudi če je priča zaposlena pri tujem delodajalcu, mora dokazati izgubo na zaslužku za delovne dni, na primer s plačilnimi listi.
razlaga obveznosti iz izvršilnega naslova - neposredno izvršljiv notarski zapis - opredelitev solidarnosti obveznosti
V predmetnem primeru sicer drži, da v neposredno izvršljivem notarskem zapisu ni izrecno zapisano, da gre za solidarno oziroma nerazdelno obveznost dolžnikov (besede solidarno oziroma nerazdelno niso navedene). Kljub tem pa sodišče druge stopnje po presoji vsebine celotne posojilne pogodbe in povezave med posameznimi določili pogodbe ne pritrjuje prej navedenemu zaključku sodišča prve stopnje ter zaključuje, da iz pogodbenih določil povsem jasno izhaja, da sta oba dolžnika skupaj dolžna vrniti celotni znesek posojila oziroma, da za celotni znesek oba jamčita z vsem svojim premoženjem in da gre zato za solidarno obveznost dolžnikov.