CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – ODVETNIŠTVO
VSL0083241
ZPP člen 105a, 105a/3, 188, 441. ZOdvT tarifna številka 3100.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ugovor zoper sklep o izvršbi – plačilo sodne takse za tožbo – procesna predpostavka – domneva umika tožbe – ustavitev postopka – nestrinjanje tožene stranke – nagrada za postopek
V primerih, ko zadeva pride iz izvršilnega postopka zato, ker je bil pred tem vložen predlog za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, predstavlja plačilo sodne takse (za tožbo) procesno predpostavko za vodenje pravdnega postopka (105.a člen ZPP). To pomeni, da mora na njen obstoj sodišče paziti po uradni dolžnost. V kolikor ni izpolnjena, pa se v skladu s 3. odstavkom 105.a člena ZPP (torej po sili samega zakona) šteje, da je tožba umaknjena (posledica česar je ustavitev postopka). Stranke v tem oziru nimajo nobenih (dispozitivnih) upravičenj. Zato je povsem brezpredmetno, ali se toženka s takšnim umikom strinja ali ne.
ZM člen 30, 31. OZ člen 15, 28, 28/2, 1012, 1019, 1019/4, 1021.
bianco menica - lastna menica - pogoji za plačilo menice - izpolnitev menice v nasprotju s pooblastilom - poroštvo - realizirana naročilnica
Iz pooblastila za izpolnitev menice izhaja, da je trasant F., porok, direktorica te družbe. Na izpolnjeni menici pa se nad rubriko „trasant“ nahaja podpis direktorice, na alonži te menice pa štampiljka. Torej je zmotna presoja sodišča prve stopnje, da je bila sporna bianko menica izpolnjena skladno s pooblastilom.
oprostitev plačila sodnih taks - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 11. člena ZST-1, kakor tudi pravilno presojalo upravičenost do delne oprostitve plačila sodnih taks. O njej sodišče odloča upoštevaje pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje. Pravilno je ugotovilo, da bi bila tožniku s plačilom sodne takse v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja on in njegovi družinski člani, zato je tožnika delno oprostilo plačila sodne takse, upoštevajoč vse okoliščine, ki vplivajo na zmožnost preživljanja vlagatelja, vrednosti spornega predmeta ter denarne prejemke, ki jih prejemajo tožnik, njegova žena in hči.
Tožnica ima ključ vhodnih vrat (v hišo prihaja, ko toženca ni), ni pa dokazala, da ji toženec bodisi s fizičnim ali psihičnim nasiljem preprečuje uporabo njenega solastnega dela hiše. Pavšalno zatrjevan strah pred tožencem ne nudi podlage za pritožbeno stališče, da ji toženec preprečuje uporabo.
plačilo sodne takse v času sodnih počitnic – nujne zadeve – postopek v zadevah zavarovanja – ugovorni postopek – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka
Plačilo sodne takse je le del postopka v zadevah zavarovanja, zato je bilo sodišče prve stopnje na podlagi 83. člena ZS dolžno izvesti postopek in odločati o ugovoru toženke v času sodnih počitnic. Zmotna je zato pritožbena trditev, da toženka ni bila dolžna plačati sodne takse v postopku zavarovanja v času sodnih počitnic, ker ZST-1 tega izrecno ne določa.
OZ člen 2, 13, 13/2, 15, 54, 54/1, 58, 299, 336, 336/1, 355, 355/1, 766, 766/3, 767, 768, 768/1, 782, 782/1. ZPP člen 124, 124/2, 214, 214/1, 286b, 286b/1, 335, 335-3, 337, 337/1. SZ-1 člen 1, 53, 53/1. ZOdvT člen 20.
dokazna ocena - upravnik - pogodba o naročilu - mandat - kdaj je pogodba sklenjena - obličnost - izpolnitev pogodbe, ki ji manjka oblika - prenehanje naročila - odstopno upravičenje - konkretizacija pritožbenih razlogov - ugovor zoper vsebino zapisnika - graja procesnih kršitev - bistvene kršitve določb pravdnega postopka - nasprotna tožba - pogodba o upravljanju - izpolnitev obveznosti - odlog izpolnitve - obresti - zastopanje - zastaranje - kdaj začne zastaranje teči - terjatve iz gospodarskih pogodb - zastaralni rok - ugotavljanje vrednosti predmeta odvetniške storitve
Ni naloga sodišča, da po spisu samo od sebe išče navedbe stranke, ki jih je nemara dala – ali pa tudi ne – v teku prvostopenjskega postopka. Pritožba mora navesti pritožbene razloge. To so razmisleki, ki naj bi utemeljevali nepravilnost odločitve. Če niso konkretni, ni mogoče niti govoriti o pritožbenih razlogih (3. točka 335. člena ZPP). Konkretni pa postanejo šele, če stranka določno navede, katere neupoštevane trditve so bile dane in v kateri vlogi. Drugi razlog, ki je neodvisen od prvega, pa je sama nezadostnost okoliščin, ki jih navaja pritožba, če se predpostavlja, da so sploh bile dane pravočasno.
Stranki sta odložili pravico tožene stranke zahtevati izpolnitev obveznosti za 5 let. Odložili sta zapadlost terjatve (299. člen OZ) tako, da sta določili rok. To pa je bilo dopustno, saj 299. člen OZ to izrecno predvideva kot dopustno.
Pritožnica mora navesti povsem konkretno, katera bistvena kršitev določb pravdnega postopka je bila podana in zakaj bi lahko kršitev vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP). Če tega ne stori, se prvostopenjsko sodišče z njenimi navedbami ne ukvarja, razen v okviru drugega odstavka 350. člena ZPP.
varstvo služnosti – konfesorna tožba – nedopustno vznemirjanje – dejansko stanje – ovire na služnostni poti – ukinitev stvarne služnosti – nekoristnost stvarne služnosti – spremenjene okoliščine – nova občinska cesta
Za utemeljenost zahtevka za ukinitev služnosti zaradi spremenjenih okoliščin bi morala tožena stranka izkazati tudi, da je poseg v njeno lastninsko pravico večji, kot je korist gospodujoče nepremičnine. Tožena stranka tega s pavšalnimi navedbami o nameravani gradnji, ki jim sodba ni sledila, ni izkazala.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069761
ZOR člen 60, 104, 104/1, 117, 973. OZ člen 99. ZTLR člen 69. ZPP člen 7, 155, 155/1, 165, 165-2, 319, 319/2, 358, 358-5.
pogodba o lizingu – ničnost pogodbe – izpodbojnosti pogodbe – poslovna sposobnost – sposobnost razsojanja – napake volje – zmanjšana sposobnost razsojanja – razpravno načelo – lex commisoria – eventualna nasprotna tožba – res iudicata
Le oseba, ki (sploh) nima sposobnosti razsojanja, ne more veljavno izraziti svoje volje in njena izjava nima pravnih učinkov, zato je nična. Za takšen zaključek ne zadostuje ugotovitev, da so bile voljne in pojmovne sposobnosti stranke samo bistveno zmanjšane.
Tožniki niso navedli prav nikakršne okoliščine, ki bi se lahko navezala na načelo prepovedi lex commisoria; tožniki tako sploh ne zatrjujejo, da bi med njihovimi obveznostmi po sklenjenih pogodbah in vrednostjo prodane nepremičnine obstajalo kakršno koli nesorazmerje, da so posojilo preplačali, ali kaj podobnega.
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-9, 398, 398/1. ZNP člen 37.
obnova postopka – dopustnost obnove – sklep, s katerim se postopek konča – meritorna odločitev – obnovitveni razlog
Zmotno je stališče, da predlog za obnovo postopka ni dovoljen, ker postopek ni bil pravnomočno meritorno končan (oz. ni bila izdana meritorna odločitev o glavni stvari). S predlogom za obnovo postopka je mogoče izpodbijati tudi sklepe, s katerimi se tožba zavrže kot nedopustna.
Zaradi restriktivnosti pristopa pri izdajanju regulacijskih začasnih odredb je treba pojma „grozeče nasilje“ in „težko nadomestljiva škoda“ razlagati omejevalno, čemur logično sledi strožja zahteva glede konkretizacije trditev o okoliščinah, s katerimi se utemeljuje obstoj pogoja. Za zatrjevana dejstva mora upnik predlagati dokaze, saj tudi v postopku zavarovanja z začasno odredbo velja načelo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, opredeljeno v 7. členu ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ. Izkaz verjetnosti obstoja predpostavke iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ (kot edine, na podlagi katere je dopustno izdati regulacijsko začasno odredbo) ne pomeni odstopa od načela o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, temveč le nižji dokazni standard, ki je podan, ko je razlogov, ki govorijo v prid nekega zaključka, več od tistih, ki kažejo na nasprotno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0075682
OZ člen 106. ZFPPIPP člen 20, 20/2, 60, 60/2, 60/2-3, 253, 253/1. ZZK-1 člen 243, 243/3, 243/3-1.
kupoprodajna pogodba – odstop od pogodbe brez naknadnega roka – razveza pogodbe – izbrisna tožba – prijava terjatve v stečajnem postopku – pravne posledice začetka stečajnega postopka – nedenarna terjatev – pretvorba nedenarnih terjatev v denarne – vsebina prijave terjatve – povrnitev stroškov pravdnega postopka
Nedenarna terjatev je terjatev upnika od dolžnika zahtevati izpolnitev nedenarne dajatve ali izvedbo storitve. To zakonsko definicijo pa je potrebno dopolniti tako, da gre za terjatve, ki neposredno vplivajo na obseg stečajne mase in samo te terjatve se z začetkom stečajnega postopka pretvorijo v denarne terjatve. Terjatev torej ni enaka zahtevku, ki ga obravnava sodišče. Ker torej v zahtevku izbrisne tožbe terjatev ni vsebovana, je neutemeljena pritožbena navedba, da bi moral tožnik takšno terjatev prijaviti v stečajnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0083256
ZPP člen 443, 443/1, 458. OZ člen 21, 925, 925/1.
spor majhne vrednosti – sklenitev zavarovalne pogodbe – podpis zavarovalne police – kraj sklenitve pogodbe – zakonska domneva – sedež ponudnika
21. člen OZ vsebuje zgolj zakonsko domnevo, po kateri se za kraj sklenitve pogodbe šteje kraj sedeža ponudnika, ne glede na to, kje je prišlo do dejanskega podpisa pogodbe (oziroma v tem primeru zavarovalne police). Pravni pomen te zakonske domneve je predvsem v določitvi pristojnega prava v sporih z mednarodnim elementom, nima pa neposrednega vpliva na veljavnost sklenitve pogodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064947
OZ člen 147, 147/3, 148, 148/2.
zaposleni – uslužbenec – delavec – povzročitev škode tretji osebi pri opravljanju funkcije – veleposlanik – regresna tožba – regres – obvestilo o pravdi – intervencija – intervenient – intervencijski učinek – namen – huda malomarnost – navadna malomarnost – običajna skrbnost
Fizična oseba, ki je član organa pravne osebe, za povzročitev škode pri opravljanju svoje funkcije tretjim ne more osebno odškodninsko odgovarjati. Vendar pa v konkretnem primeru od toženca ne zahteva povrnitev škode oškodovanka, temveč RS na podlagi regresnega zahtevka, kar pa ji omogoča tako določba tretjega odstavka 147. člena OZ, kot tudi določba drugega odstavka 148. člena OZ.
Obvestilo o pravdi vsebinsko pomeni seznanitev tretjega z dejstvom, da teče spor, v katerem ima lahko izdana odločba posreden pravni učinek za obveščenega. Tako obveščeni pridobi možnost, da v pravdi intervenira, na drugi strani pa si stranka zagotovi intervencijski učinek izdane sodbe, če se obveščeni pravde ne bo udeležil.
taksa za pritožbo - oprostitev plačila sodne takse - presoja okoliščin, ki opravičujejo oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje - finančno stanje - finančna sredstva - tekoči prilivi - pravna dobrota
Sredstva pritožnice v višini 24.418,81 EUR in tekoči prilivi v zadnjih treh mesecih v višini 9.000,00 EUR zadoščajo za plačilo sodne takse v višini 5.205,00 EUR.
Oprostitev plačila sodne takse ni absolutna pravica stranke, pač pa je to zgolj pravna dobrota, upravičenje katere mora predlagatelj izkazati.
ZFPPIPP člen 61, 61/1, 65, 65/1, 97, 97/2, 97/2-1, 98, 121, 121/1, 357. ZPP člen 337, 350, 365, 365-2, 366.
razrešitev upravitelja – pritožba razrešenega upravitelja – ocena dela upravitelja
Upravitelj bi moral potem, ko ga je sodišče opozorilo, naj ne vlaga nepotrebnih predlogov, slednje upoštevati in jih ne bi smel več ponovno vlagati, saj je s svojim ravnanjem po nepotrebnem obremenjeval sodišče in ni prispeval k hitrosti postopka.
OZ člen 131, 147, 147/1, 179. ZPol člen 51. ZPP člen 76, 339, 339/2, 339/2-8.
povrnitev nepremoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - odgovornost države za ravnanje policije - protipravnost - prekoračena sila - opredelitev stranke v postopku - sposobnost biti pravdna stranka - podružnica - podružnica tuje zavarovalnice - sedež družbe
Res tožnik ni navedel tudi sedeža (celega naslova) toženke, torej družbe „matice“, vendar pa je kot toženko jasno navedel prav njo. Če so bila vsa pisanja vročena le podružnici, bi toženka lahko kvečjemu ugovarjala, da ni imela možnosti sodelovanja v postopku, česar (sicer preko podružnice) v pritožbi ne stori, na to kršitev (8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP) pa pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti.
ZPP člen 166, 350, 350/2, 366. ZBPP člen 46. ZOdv člen 17, 17/5.
stroški postopka
Pooblaščenec, ki zastopa stranko po odločbi BPP, mora zahtevati izplačilo zneska skladno z izdano odločbo, stranka pa je dolžna stroške plačati Republiki Sloveniji, saj glede na določbo 46. člena ZBPP terjatev stranke - upravičenca do brezplačne pravne pomoči proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka, ki jih sodišče prisodi v korist upravičenca z odločbo, s katero se postopek pred njim konča, preide na Republiko Slovenijo po samem zakonu in sicer do višine stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči in z dnem pravnomočnosti odločbe sodišča o stroških postopka. Tožena stranka, ki v sporu ni uspela, je torej dolžna stroške, odmerjene v korist tožnika, plačati na poseben račun sodišča, ker terjatev iz naslova stroškov postopka, odmerjenih v korist stranke, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, preide na Republiko Slovenijo do višine, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči. Po določbi petega odstavka 17. člena ZOdv je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti in odvetnik, ki izvaja storitve BPP, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. Sodišče prve stopnje je sicer v nasprotju s citiranim določilom stroške v previsokem znesku naložilo toženi stranki, vendar pritožbeno sodišče ne sme spremeniti sodbe v škodo stranke, ki se je pritožila, če se je pritožila samo ona (359. člen ZPP), v obravnavnem primeru pa se je pritožil tožnik.
pridobitev lastninske pravice na traktorju z dedovanjem – prevzemnik zaščitene kmetije – dobroverni in zakoniti posestnik traktorja
Toženec je pridobil lastninsko pravico na traktorju z dedovanjem na podlagi 36. člena ZTLR v zvezi s 4. členom ZDKZ. V skladu s 4. členom ZDKZ kmetija obsega vse, kar sestavlja gospodarsko celoto in rabi za redno kmetijsko proizvodnjo ter z njo povezane dejavnostjo, v kmetijo pa spadajo tudi kmetijske priprave, orodja in živina.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0075680
ZIZ člen 168, 168/4.
upnik – vpis dolžnikove lastninske pravice – dokaz o dolžnikovi lastnini – tožba za vpis lastninske pravice na dolžnika – aktivna legitimacija upnika za tožbo za vpis lastninske pravice na dolžnika
Upnik ima aktivno legitimacijo za tožbo za vpis lastninske pravice na nepremičnini na dolžnika v vsakem primeru, ko bi vpis lahko dosegel dolžnik sam, a tega iz kateregakoli razloga ne stori.