ZPP člen 166, 350, 350/2, 366. ZBPP člen 46. ZOdv člen 17, 17/5.
stroški postopka
Pooblaščenec, ki zastopa stranko po odločbi BPP, mora zahtevati izplačilo zneska skladno z izdano odločbo, stranka pa je dolžna stroške plačati Republiki Sloveniji, saj glede na določbo 46. člena ZBPP terjatev stranke - upravičenca do brezplačne pravne pomoči proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka, ki jih sodišče prisodi v korist upravičenca z odločbo, s katero se postopek pred njim konča, preide na Republiko Slovenijo po samem zakonu in sicer do višine stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči in z dnem pravnomočnosti odločbe sodišča o stroških postopka. Tožena stranka, ki v sporu ni uspela, je torej dolžna stroške, odmerjene v korist tožnika, plačati na poseben račun sodišča, ker terjatev iz naslova stroškov postopka, odmerjenih v korist stranke, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, preide na Republiko Slovenijo do višine, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči. Po določbi petega odstavka 17. člena ZOdv je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti in odvetnik, ki izvaja storitve BPP, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. Sodišče prve stopnje je sicer v nasprotju s citiranim določilom stroške v previsokem znesku naložilo toženi stranki, vendar pritožbeno sodišče ne sme spremeniti sodbe v škodo stranke, ki se je pritožila, če se je pritožila samo ona (359. člen ZPP), v obravnavnem primeru pa se je pritožil tožnik.
pridobitev lastninske pravice na traktorju z dedovanjem – prevzemnik zaščitene kmetije – dobroverni in zakoniti posestnik traktorja
Toženec je pridobil lastninsko pravico na traktorju z dedovanjem na podlagi 36. člena ZTLR v zvezi s 4. členom ZDKZ. V skladu s 4. členom ZDKZ kmetija obsega vse, kar sestavlja gospodarsko celoto in rabi za redno kmetijsko proizvodnjo ter z njo povezane dejavnostjo, v kmetijo pa spadajo tudi kmetijske priprave, orodja in živina.
prijava terjatve v stečajnem postopku - pogojna terjatev - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - odložni pogoj - stroški postopka - povrnitev pravdnih stroškov - krivda upravitelja - priznanje prijavljene terjatve - pravica do vračila neutemeljeno zarubljenih sredstev
Zmotno je stališče pritožnika, da bi upravitelj moral priznati prijavljeno pogojno terjatev, četudi meni, da le-ta ni utemeljena. Pritožnik tudi nima prav, ko pravi, da je za prijavo pogojne terjatve bistveno le, da obstoji odložni pogoj za nastanek terjatve, saj je tudi sama terjatev lahko sporna. Sodišče, pri katerem teče pravda zaradi ugotovitve obstoja prerekane pogojne terjatve, se zato lahko ukvarja tudi z vprašanjem obstoja same terjatve, ki je sicer pogojna.
Tožeča stranka z razveljavitvijo potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti pravice do vložitve ugovora, kot to zmotno meni, v danem primeru ne bi pridobila. Pridobila pa bi pravico do vračila neutemeljeno zarubljenih sredstev, že s samo razveljavitvijo potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti.
pravdni stroški – načelo končnega uspeha – uspeh posameznih pravdnih dejanj – tekom postopka nastale okoliščine, ki vplivajo na potek postopka
Zmotno je pritožbeno stališče, da bi pri odmeri in povračilu stroškov postopka prvostopenjsko sodišče moralo upoštevati pritožnikov uspeh v revizijskem postopku pred Vrhovnim sodiščem. Temeljno pravilo pri presoji dolžnosti povračila pravdnih stroškov je načelo končnega uspeha v pravdi, ne pa uspešnost posameznih pravdnih dejanj.
Upoštevaje načelo končnega uspeha je kljub uspehu pritožnika v revizijskem postopku, v sklepu o reviziji Vrhovno sodišče odločitev o stroških revizijskega postopka pridržalo za končno odločbo.
Stališče, da v teku postopka nastale okoliščine, ki vplivajo na izid postopka, niso relevantne za presojo poplačila pravdnih stroškov, izhaja tudi iz pravne teorije.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - podatki iz kazenske evidence - sklep, da se dolžniku odpustijo obveznosti - obsodba dolžnika zaradi kaznivega dejanja zoper premoženje, storjenega pred začetkom postopka odpusta obveznosti - obsodba, ki postane pravnomočna med preizkusnim obdobjem
Skladno z določilom 407. člena ZFPPIPP po preteku preizkusnega obdobja sodišče izda sklep, da se dolžniku odpustijo njegove obveznosti (1) če ugovor proti odpustu obveznosti ni vložen ali (2) če je bil ugovor proti odpustu obveznosti pravnomočno zavržen ali zavrnjen. Vendar pa ta določila po prepričanju pritožbenega sodišča ne bi smela biti ovira za tehtanje, ali obsodba dolžnika zaradi kaznivega dejanja zoper premoženje, storjenega pred začetkom postopka odpusta obveznosti, ki postane pravnomočna tekom trajanja preizkusnega obdobja, tudi lahko predstavlja oviro za odpust obveznosti. Presoja, da ne, bi morda utegnila odpreti dilemo ustavnopravne skladnosti take ureditve.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0064960
ZZZDR člen 81, 81b. OZ člen 35, 38. ZIZ člen 20a.
sporazum o preživnini – razveza zakonske zveze – notarski zapis – preživnina zakonca – pravni standard nepreskrbljenosti
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da tožnica nima zadostnih sredstev za življenje (preživljanje) in da brez svoje krivde ni zaposlena. Glede na starost tožnice in s tem povezano možnost zaposlitve je tudi prognoza njene socialne varnosti slaba in tako tudi s tega vidika zapolnjuje pravni standard nepreskrbljenosti v smislu 81. člena ZZZDR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0083256
ZPP člen 443, 443/1, 458. OZ člen 21, 925, 925/1.
spor majhne vrednosti – sklenitev zavarovalne pogodbe – podpis zavarovalne police – kraj sklenitve pogodbe – zakonska domneva – sedež ponudnika
21. člen OZ vsebuje zgolj zakonsko domnevo, po kateri se za kraj sklenitve pogodbe šteje kraj sedeža ponudnika, ne glede na to, kje je prišlo do dejanskega podpisa pogodbe (oziroma v tem primeru zavarovalne police). Pravni pomen te zakonske domneve je predvsem v določitvi pristojnega prava v sporih z mednarodnim elementom, nima pa neposrednega vpliva na veljavnost sklenitve pogodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064947
OZ člen 147, 147/3, 148, 148/2.
zaposleni – uslužbenec – delavec – povzročitev škode tretji osebi pri opravljanju funkcije – veleposlanik – regresna tožba – regres – obvestilo o pravdi – intervencija – intervenient – intervencijski učinek – namen – huda malomarnost – navadna malomarnost – običajna skrbnost
Fizična oseba, ki je član organa pravne osebe, za povzročitev škode pri opravljanju svoje funkcije tretjim ne more osebno odškodninsko odgovarjati. Vendar pa v konkretnem primeru od toženca ne zahteva povrnitev škode oškodovanka, temveč RS na podlagi regresnega zahtevka, kar pa ji omogoča tako določba tretjega odstavka 147. člena OZ, kot tudi določba drugega odstavka 148. člena OZ.
Obvestilo o pravdi vsebinsko pomeni seznanitev tretjega z dejstvom, da teče spor, v katerem ima lahko izdana odločba posreden pravni učinek za obveščenega. Tako obveščeni pridobi možnost, da v pravdi intervenira, na drugi strani pa si stranka zagotovi intervencijski učinek izdane sodbe, če se obveščeni pravde ne bo udeležil.
taksa za pritožbo - oprostitev plačila sodne takse - presoja okoliščin, ki opravičujejo oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje - finančno stanje - finančna sredstva - tekoči prilivi - pravna dobrota
Sredstva pritožnice v višini 24.418,81 EUR in tekoči prilivi v zadnjih treh mesecih v višini 9.000,00 EUR zadoščajo za plačilo sodne takse v višini 5.205,00 EUR.
Oprostitev plačila sodne takse ni absolutna pravica stranke, pač pa je to zgolj pravna dobrota, upravičenje katere mora predlagatelj izkazati.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – zlom prsnega vretenca – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – načelo individualizacije višine odškodnine – zamuda zavarovalnice – zakonske zamudne obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Toženka ni prerekala, da je 12. 11. 2011 prejela odškodninski zahtevek tožnice, zato se navedeni datum šteje kot priznano dejstvo, od katerega se določa trimesečni rok, po preteku katerega gredo tožnici zahtevane obresti. Glede na to je prvostopenjsko sodišče pravilno odločilo, da tečejo zakonske zamudne obresti od 11. 2. 2012 dalje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069738
URS člen 34. OZ člen 179, 179/1, 181, 299, 299/2. ZPP člen 154, 154/2, 165, 165/2.
odškodninska odgovornost - nematerialna škoda - duševne bolečine zaradi kršitve dostojanstva - pravica do osebnega dostojanstva - primerna odškodnina - tek zamudnih obresti - stroški postopka - uspeh strank - priznani stroški - DDV - sodna taksa - nagrada izvedenca
S posegom v spolno nedotakljivost je na poseben način prizadeto dostojanstvo oškodovanca, kar se glede na vse okoliščine posameznega primera v oškodovančevi duševnosti različno manifestira, odvisno od stopnje njegove prizadetosti.
ZIZ člen 197, 197/1, 197/1-1, 197/1-2, 197/1-3, 197/3, 198, 208, 208/2. ZDavP-2 člen 3.
poplačilo upnikov iz kupnine za prodano nepremičnino – razdelitveni narok – vrstni red terjatev – prednostne terjatve – zadnje leto zapadle davščine – prispevki za socialno zavarovanje
Utemeljeno uveljavlja pritožnica, da se čas (zapadlih za zadnje leto), določen v 2. in 3. točki prvega odstavka 197. člena ZIZ, šteje do dneva, ko je bil izdan sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, saj to izrecno določa tretji odstavek navedenega člena, in ne od datuma naroka za razdelitev kupnine, eno leto nazaj, kot navaja sodišče prve stopnje.
Po gramatikalni razlagi 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ je med prednostne terjatve (med drugim) šteti terjatev prispevkov za socialno zavarovanje, zapadlih za zadnje leto, zakonske zamudne obresti od teh pa nimajo narave prednostnega poplačila, saj tega 197. člen ZIZ izrecno ne določa. Glede na posebno ureditev poplačila prednostnih terjatev, ko upniku v izvršilnih postopkih sploh ni treba sodelovati, temveč terjatve prispevkov za socialno zavarovanje zgolj priglasi, in ima že s tem prednost pred terjatvami upnikov iz 198. člena ZIZ, npr. pred terjatvami zastavnih upnikov, je zakonodajalec dal prednost le terjatvam prispevkov za socialno zavarovanje kot osnovam, ne pa tudi zakonskim zamudnim obrestim, kot akcesorni terjatvi.
Določbe 1. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ ni mogoče razlagati tako, da imajo vsi izvršilni stroški vseh upnikov avtomatično prednost pri poplačilu, pač pa v to kategorijo prednostnega poplačila sodijo le tisti stroški, ki so bili potrebni za opravo konkretne nepremičninske izvršbe.
Zaradi restriktivnosti pristopa pri izdajanju regulacijskih začasnih odredb je treba pojma „grozeče nasilje“ in „težko nadomestljiva škoda“ razlagati omejevalno, čemur logično sledi strožja zahteva glede konkretizacije trditev o okoliščinah, s katerimi se utemeljuje obstoj pogoja. Za zatrjevana dejstva mora upnik predlagati dokaze, saj tudi v postopku zavarovanja z začasno odredbo velja načelo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, opredeljeno v 7. členu ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ. Izkaz verjetnosti obstoja predpostavke iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ (kot edine, na podlagi katere je dopustno izdati regulacijsko začasno odredbo) ne pomeni odstopa od načela o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, temveč le nižji dokazni standard, ki je podan, ko je razlogov, ki govorijo v prid nekega zaključka, več od tistih, ki kažejo na nasprotno.
izdaja in uporaba lažnega zdravniškega potrdila – zakonski znaki kaznivega dejanja – kršitev pravil ob izdaji zdravniškega potrdila
Ne glede na to, da je obdolženka kot zdravnica sama sebi napisala oziroma izdala zdravniško potrdilo, česar ne bi smela, je listina, ki jo je izdala, formalno še vedno zdravniško potrdilo in bi obdolženka s svojim ravnanjem lahko izpolnila vse zakonske znake kaznivega dejanja po prvem odstavku 255. člena KZ-1.
obnova postopka – nova dejstva – nov dokaz – nova tožba – isti dejstveni kompleks – pravnomočno razsojena stvar – objektivne meje pravnomočnosti
Ker zatrjevana nova dejstva in z njimi povezani dokazi sodijo v dejstveni kompleks, ki je bil predmet pravnomočne odločitve še v drugi zadevi, ne bi mogli privesti do drugačne odločitve v tej zadevi. Iz tega razloga sta zaključek o neobstoju obnovitvenega razloga in posledična odločitev o zavrnitvi predloga za obnovo postopka pravilna.
Nove tožbe na istem dejstvenem kompleksu, na katerem temelji pravnomočna sodba, ni mogoče več uveljavljati, četudi tožnik v novi tožbi doda dejstva, ki jih v prejšnji pravdi ni navedel, in se sklicuje na drugo pravno podlago.
ZFPPIPP člen 61, 61/1, 65, 65/1, 97, 97/2, 97/2-1, 98, 121, 121/1, 357. ZPP člen 337, 350, 365, 365-2, 366.
razrešitev upravitelja – pritožba razrešenega upravitelja – ocena dela upravitelja
Upravitelj bi moral potem, ko ga je sodišče opozorilo, naj ne vlaga nepotrebnih predlogov, slednje upoštevati in jih ne bi smel več ponovno vlagati, saj je s svojim ravnanjem po nepotrebnem obremenjeval sodišče in ni prispeval k hitrosti postopka.
Odvetniška tarifa (2015) člen 4, 4/6. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 27, 27/3. ZDPra člen 16, 16/1. ZIZ člen 38, 38/5, 239, 243.
zavarovanje denarne terjatve - zastavna pravica na nepremičnini - stroški postopka zavarovanja - nagrada za sestavo predloga za zavarovanje - stroški zastopanja Državnega pravobranilstva - potrebnost stroškov - razlaga Odvetniške tarife - vrednost terjatve
Odvetniško tarifo je treba razlagati ob predpostavki pravilnega predpisa in opravila, ki v tarifi niso predpisana, ovrednotiti s primerjavo podobnih opravil, ki so v tarifi ovrednotena.
Predlog za zavarovanje z zastavno pravico na nepremičnini se ovrednoti po 3. točki tarifne številke 27 Odvetniške tarife.
PRAVO DRUŽB – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0073637
OZ, člen 1, 1/2, 10, 352, 352/1, 352/2, 352/3. ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2.
odškodninska odgovornost članov uprave delniške družbe – uporaba pravil OZ – deliktna odškodninska odgovornost – pogodbena odškodninska odgovornost – zastaranje odškodninske terjatve družbe zoper člana organa vodenja
Prepoved povzročanja škode (10. člen OZ) je eno temeljnih načel obligacijskega prava, zato se tudi za odškodninsko odgovornost članov uprave in nadzora do družbe (čeprav gre za institut korporacijskega prava), glede vprašanj, ki niso urejena v ZGD-1, v skladu z določbo drugega odstavka 1. člena OZ, uporabljajo določbe OZ.
Glede vprašanj, ki jih ureja 263. člen ZGD-1, je treba elemente odškodninske odgovornosti presojati v skladu s temi določbami, glede vprašanj, ki so določena v OZ pa tiste določbe OZ, ki so glede na okoliščine konkretnega primera ustrezne. V zvezi z razlikami med obema oblikama odškodninske odgovornosti po določbah OZ (deliktne in pogodbene), mora zato sodba vsebovati argumente za uporabo pravil ene ali druge vrste odškodninske odgovornosti.