pristojnost - pristojnost okrožnega sodišča - vrednost spornega predmeta
Tožnica je v tožbi navedla vrednost spornega predmeta 50.000,00 EUR, kar glede na povedano [da se vsi njeni zahtevki, nedenarni in denarni, opirajo na isto dejansko in pravno podlago] v vsakem primeru, tudi če bi bila vrednost posameznih nedenarnih zahtevkov nižja, kaže na stvarno pristojnost okrožnega sodišča.
Pritožba izpodbija sklep, s katerim ni bilo odločeno o predlogu tožene stranke za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, pač pa o zavrženju nepopolne pritožbe, zaradi česar je sodišče prve stopnje od pritožnice pravilno terjalo sodno takso za pritožbo.
Dejstvo, da je tožena stranka zoper pravnomočno odločitev vložila revizijo, ni razlog za prekinitev postopka po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP.
objektivna sprememba tožbe – odstop terjatve med pravdo – cesija – okoliščine, nastale po vložitvi tožbe – privolitev tožene stranke – odmera pravdnih stroškov – sprememba odločitve o pravdnih stroških
Tožeča stranka je prilagodila tožbeni zahtevek med pravdo spremenjenemu materialnopravnemu razmerju. Izpolnitev vtoževane toženčeve obveznosti je zahtevala v korist novega pridobitelja namesto v svojo korist, kot je vtoževala prvotno. Gre za objektivno spremembo tožbe. Stranke se niso spremenile. Toženčevo soglasje ni potrebno, ker se opira na okoliščine (cesija terjatve med pravdo), ki so nastale po vložitvi tožbe.
vročanje pisanj - obvestilo o prispelem pismu - fikcija vročitve - tek rokov - iztek roka na nedeljo - zavrženje pritožbe
Fikcija vročitve nastopi s pretekom zadnjega, to je 15. dne, odkar je bilo stranki puščeno obvestilo. Fikcija vročitve nastopi tudi na soboto, nedeljo, praznik, ki je dela prost dan, ali drug dela prost dan v RS. Pri izteku roka iz četrtega odstavka 142. člena ZPP se namreč določba četrtega odstavka 111. člena ZPP ne upošteva.
spor majhne vrednosti - trditveno in dokazno breme - prekluzija - poziv sodišča - pouk - povprečno skrbna laična oseba - poziv nasprotne stranke
Tožena stranka je od sodišča prve stopnje prejela poziv, iz katerega izhaja, da mora v odgovoru na vlogo tožeče stranke navesti vsa dejstva, na katera opira svoj zahtevek, in predlagati vse dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo, ter da se dejstva, ki v tej (in morebitni naslednji) pripravljalni vlogi ne bodo navedena, ne bodo upoštevala. Tudi povprečno skrbna laična oseba bi na podlagi takšnega pouka (sploh v povezavi s trditvami tožeče stranke) mogla in morala sklepati, da mora, v kolikor nasprotuje navedbam nasprotne stranke, podati pisno vlogo z obrazložitvijo svojih ugovorov. Hkrati ni naloga sodišča, da pravdne stranke poziva, naj dopolnijo svojo trditveno podlago (pisno ali na naroku), če takšen poziv izhaja že iz navedb nasprotne stranke.
spor majhne vrednosti – omejeni pritožbeni razlogi – narok – sporno dejansko stanje – listinski dokazi
Stranka le navaja, da uveljavlja procesno kršitev po 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, dejansko pa izpodbija dejansko stanje, kar v sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog.
ZPP člen 212, 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8, 354, 354/1.
trditveno breme - pomanjkanje trditev - dokazovanje - zaslišanje zakonite zastopnice - razlogi za zavrnitev dokaznih predlogov - obrazložitev odločitve o zavrnitvi dokaza - kršitev pravice do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odprava kršitve s strani pritožbenega sodišča
Z dokazi manjkajočih trditev ni mogoče nadomestiti. Zaslišanje tožene stranke (oziroma njene zakonite zastopnice) tako na odločitev sodišča prve stopnje ne bi moglo vplivati. Dejstvo, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj je navedeni dokaz zavrnilo, tako sicer res pomeni kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki pa jo je višje sodišče, z navedbo razlogov za zavrnitev dokaza, lahko odpravilo samo.
ZPP člen 458. OZ člen 299, 299/1, 619, 659. SPZ člen 67, 67/5, 115, 117, 117/1.
spor majhne vrednosti - popravilo strehe stavbe - pogodba o delu - naknadna odobritev ponudbe etažnih lastnikov - klavzula ključ v roke - substanciran dokazni predlog - zamuda - tek zakonskih zamudnih obresti
Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo v tistem delu, ko je glede na ugotovljeno dejstvo, da so v obravnavani zadevi etažni lastniki naknadno odobrili ponudbo tožeče stranke (potem, ko je določen delež del tožeča stranka že opravila), zaključilo, da je tožeča stranka že od začetka izvajala pogodbena dela (pogodba o delu, členi od 619 do 648 OZ) kot prevzemnik po naročilu vseh etažnih lastnikov (peti odstavek 67. člena v zvezi s prvim odstavkom 117. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ).
obveznost plačila - dodatek za delovno dobo - regres za letni dopust - pobotni ugovor
Tožena stranka (delodajalec) tožnici v spornem obdobju ni izplačala nadomestil plače, sorazmernega dela regresa za letni dopust za leto 2013 in dodatka na delovno dobo, zato je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – URBANIZEM – UPRAVNI POSTOPEK
VSL0073627
URS člen 125. OZ člen 131. ZPP člen 243. ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja CO1/1 Trg Ajdovščina člen 8.
zahteva za izdajo spremenjenega gradbenega dovoljenja – manjkajoče soglasje – protipravnost – vzročna zveza – Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih – obvezna razlaga – vezanost sodišča na Ustavo in zakon – odklon uporabe podzakonskega predpisa – izvedenec – izvedba dokaza z izvedencem – nedovoljena vprašanja izvedencu
Obvezna razlaga je, upoštevajoč pri tem večinsko stališče teorije in stališče Ustavnega sodišča, ne glede na njen kasnejši sprejem, del norme od njene uveljavitve. Vendar pa to lahko velja le, če normodajalec z obvezno razlago normi ne da vsebine, ki je ta ob njeni uveljavitvi ni imela. V tem primeru namreč ne gre več za njeno razlago, ampak spremembo oziroma dopolnitev predpisa. Takšna sprememba oziroma dopolnitev pa je lahko veljavna (in s tem zavezujoča) le: 1. če jo sprejme organ, ki je za to pristojen in 2. če jo sprejme po postopku, ki je za to predpisan.
Pri vprašanju, ali bi tožnica, ob soglasju toženke, pridobila spremenjeno gradbeno dovoljenje gre nedvomno za vprašanje, na katerega mora odgovoriti sodišče in ne izvedenec. In ne le to. Da je izvedenec na zastavljeno vprašanje lahko odgovoril, je moral predhodno zavzeti stališče tudi do veljavnosti obvezne razlage PUP-a, kar prav tako ni njegova naloga, ampak naloga sodišča.
začasna odredba – verjetno izkazana terjatev – pravnomočna odločitev o obstoju terjatve
Zahtevek tožeče stranke na ugotovitev, da je izvršba z rubežem premičnine nedopustna, je bil namreč pravnomočno zavrnjen. To pa že samo po sebi pomeni, da po tožniku zatrjevana terjatev ni verjetno izkazana, ker je že pravnomočno ugotovljeno, da terjatev ne obstaja.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – sporazum o priznanju krivde – odločba o stroških kazenskega postopka
Sodišče prve stopnje bi moralo sklenjeni sporazum, tudi v delu, ki se nanaša na stroške postopka, upoštevati pri izreku sodbe, glede na to, da se v skladu z določbo prvega odstavka 450.b člena ZKP (tretja točka) obdolženec in državni tožilec lahko dogovorita tudi o stroških kazenskega postopka v primeru sklenjenega sporazuma, s katerim obdolženi prizna krivdo za vsa ali nekatera kazniva dejanja, ki so predmet obtožbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0023356
URS člen 14, 22, 23, 27, 34, 36. KZ člen 96, 96/1, 96/4, 97, 97/1. ZKP člen 109, 371, 371/1, 371/1-11, 402, 402/3, 499, 499/3, 502, 502a, 502b, 502c, 502c/2.
odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem – začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi – začasno zavarovanje premoženjskopravnega zahtevka – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine – sočasnost začasnih zavarovanj – obstoj dveh upnikov na istem premoženju – subsidiarnost odvzema premoženjske koristi – nadomestno začasno zavarovanje – vročitev predloga drugim udeležencem – nevarnost razpolaganja s premoženjem – zavarovanje vrednosti premoženja – prenos premoženja na bližnje sorodnike storilca – preuranjena dokazna ocena pooblaščenke – zavrnitev pritožbe
Obstoj začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi ne izključuje odreditve začasnega zavarovanja premoženjskopravnih zahtevkov na istem nepremičnem premoženju udeleženke. Vsebinsko gre za hkratno začasno zavarovanje zahtevkov dveh različnih upnikov (države oziroma oškodovancev), vendar na istem premoženju in do iste, ne pa „dvojne“ višine.
Ker je predmet sodnega postopka zahtevek tožnice za odpravo odločbe Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in sklepa Javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada RS ter priznanje pravic po ZJSRS, ne gre za spor, glede katerega bi bila bodisi na podlagi določbe 31. člena ZDSS-1 bodisi na podlagi določbe 367. člena ZPP revizija dovoljena na podlagi samega zakona. Zato je sodišče prve stopnje revizijo tožnice utemeljeno zavrglo, saj revizija ni dovoljena že po samem zakonu in je tudi Vrhovno sodišče RS predhodno ni dopustilo (2. odstavek 373. člena ZPP).
URS člen 25. ZIZ člen 38, 38/5, 38/6, 43. ZPP člen 339, 339/2, 339/22-8.
ustavitev postopka - ugovor dolžnika - pravica do izjave v postopku
Sodišče prve stopnje se je zmotno oprlo le na določilo drugega odstavka 43. člena ZIZ, ki kot posledico umika predloga za izvršbo določa ustavitev postopka. Navedenega določila ni mogoče razumeti zunaj pojasnjenega sistema temeljnih procesnih jamstev v postopku, zato mora sodišče ne glede na podan upnikov umik predloga za izvršbo omogočiti dolžniku, da se lahko izjavi o utemeljenosti izvršbe.
ZPIZ-1 člen 89, 89/1, 90, 90/1, 90/2, 90/4, 98, 98/2. ZJU člen 16, 16/3.
invalid III. kategorije invalidnosti - poklicna rehabilitacija - pogodba o poklicni rehabilitaciji - nadomestilo
Tožnik od tožene stranke vtožuje plačilo denarnega nadomestila na podlagi določila v pogodbi o poklicni rehabilitaciji, ki sta jo sklenila tožnik in tožena stranka, s katero se je tožena stranka kot delodajalec zavezala tožniku izplačevati od zaključka poklicne rehabilitacije do pričetka dela na novem delovnem mestu v svoje breme denarno nadomestilo v višini 100 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala na dan nastanka invalidnosti. Takšno nadomestilo bi bila dolžna tožena stranka tožniku izplačevati le v primeru, če po zaključku poklicne rehabilitacije ne bi opravljal dela in zanj prejel plačila. Tožnik pa je v času poklicne rehabilitacije delal, za svoje delo je dobil izplačano plačo, poleg tega pa mu je bilo v tem času priznano tudi nadomestilo v višini 40 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala na dan nastanka invalidnosti, kar je določal drugi odstavek 89. člena ZPIZ-1. Tožnik je s tem delom nadaljeval tudi po zaključku poklicne rehabilitacije, za to delo je prejemal plačilo, poleg tega pa mu je bilo s strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za to obdobje priznano tudi nadomestilo plače v višini 20 % invalidske pokojnine. Drugačna razlaga te pogodbene določbe, ki jo uveljavlja tožnik (torej, da je za obdobje od zaključka poklicne rehabilitacije do pričetka dela na novem, ustreznem delovnem mestu tudi glede na pridobljeno strokovno izobrazbo upravičen do 100 % nadomestila kljub temu, da je v tem obdobju delal, prejel plačo za opravljeno delo in še nadomestilo v višini 20 % invalidske pokojnine s strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje), bi bila tudi v nasprotju s tretjim odstavkom 16. člena ZJU. Po tej določbi delodajalec javnemu uslužbencu ne sme zagotavljati pravic v večjem obsegu, kot je to določeno z zakonom, podzakonskim predpisom ali s kolektivno pogodbo, če bi s tem obremenil javna sredstva. Zato navedeno določilo pogodbe o poklicni rehabilitaciji ne predstavlja temelja za ugoditev tožbenemu zahtevku, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0006395
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 148, 236, 371, 371/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - uradni zaznamek o zbranih obvestilih - privilegirana priča - odpoved pričanju - goljufija - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Odločitve posameznika, ki mu zakon daje pravico, da v postopku ne izpoveduje, bodisi kot obdolženec ali kot privilegirana priča, ni dopustno dokazno ovrednotiti. Z navedeno razlago pa je sodišče dokazno ocenilo ravnanje priče, da se posluži zakonske bonitete in ne njene izpovedbe, ki je glede na sprejeto odločitev, sploh ni podala. S tem pa je njeno ravnanje celoto utemeljilo v obdolženčevo škodo torej, da njegovega zagovora o sporu priča ni potrdila, čeprav bi bilo logično pričakovati, da bo pričala, če bi spor med njima zares obstajal. Z drugimi besedami to pomeni, da je obdolženčeva žena, čeprav v postopku ni pričala, pravzaprav postala obremenilna priča.
ZDR-1 člen 4, 4/1, 13, 13/2, 22, 54, 116, 116/3, 200, 200/3. ZDSS-1 člen 41, 41/4. ZPP člen 274, 274/1.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - zahtevek za ugotovitev nezakonitosti - zavrženje tožbe
V sodni praksi je sprejeto stališče, da delavec v primeru, ko še v času razmerja, za katerega uveljavlja, da ima elemente delovnega razmerja, zahteva ugoditev obstoja delovnega razmerja, to razmerje pa nato preneha, mora v sodnem postopku uveljavljati in doseči tudi ugotovitev nezakonitega prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi oz. delovnega razmerja. V nasprotnem primeru se namreč šteje, da delovno razmerje ni prenehalo nezakonito. Ker tožnica kljub spoznanju, da ji tožena stranka od 30. 4. 2014 dalje ne priznava več obstoja pogodbenega razmerja, v nadaljnjem prekluzivnem roku 30 dni ni vložila tožbe za ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja (to je z razširitvijo tožbe storila šele na naroku za glavno obravnavo dne 19. 12. 2014), je sodišče prve stopnje tožbo v tem delu pravilno zavrglo kot prepozno.