ODŠKODNINSKO PRAVO – KORPORACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077963
ZGD-1 člen 263, 263/1. ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost članov uprave – obrnjeno dokazno breme – skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika – obveznost prizadevanja – neobstoj vzročne zveze – predpostavke odškodninske odgovornosti – trditveno in dokazno breme – pravica do obravnavanja – kontradiktornost
Eden izmed uveljavljenih in strokovno utemeljenih načinov ugotavljanja vrednosti premoženja je tudi javno zbiranje ponudb. Informacija o prodaji je bila objavljena v različnih medijih, zato so imeli zainteresirani kupci možnost izvedeti za prodajo delnic.
Nezadostne so trditve tožeče stranke v smeri, da je zaradi premajhne aktivnosti in po njenih trditvah nepravilne prodaje spornega deleža tožeči stranki nastala zatrjevana škoda.
Na tožnici je bilo, da zatrdi in dokaže, da so boljši kupci obstajali in s tem izkaže vzročno zvezo med neskrbno izvedbo prodaje, da bi tudi realno, ne le teoretično, bilo mogoče doseči boljšo ceno, in s tem nastalo škodo. Pri pravilu poslovne presoje namreč ni mogoče izhajati iz idealnega sveta, kjer obstaja množica kupcev, ki bodo pripravljeni plačati ocenjeno vrednost, pač pa je potrebno presojati ex ante v trenutku poslovne odločitve, ali so tedaj obstajali kupci, ki bi bili pripravljeni plačati ocenjeno vrednost.
prisilna poravnava - stečajni postopek - prekinitev predhodnega postopka o odločanju o začetku stečajnega postopka - dolžnikov predlog za odlog odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - zavlačevanje postopka
Dokler o začetku stečajnega postopka še ni odločeno, ima dolžnik pravico predlagati odpravo insolventnosti tudi s predlogom za postopek prisilne poravnave. Pritožbeno sklicevanje na prednost stečajnega postopka pred postopkom prisilne poravnave v smislu 140. člena ZFPPIPP je v konkretnem primeru, ko je stečajni postopek še v predhodni fazi, neutemeljeno.
V kolikor je dolžnik predlog za prisilno poravnavo vložil neposredno po vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka, je s tem odpadel razlog, da bi dolžnik moral uveljavljati odlog odločanja o upnikovem predlogu.
ZPP člen 312, 350, 350/3. OZ člen 1013, 1018, 1019, 1019/2, 1019/3, 1022.
poroštvo - solidarno poroštvo - razmerje med upnikom in porokom - stečaj glavnega dolžnika - prekoračitev zahtevka - meje preizkusa sodbe prve stopnje
Ne gre za prekoračitev zahtevka, kadar sodišče sámo obveznost tožene stranke kot poroka omeji z obveznostjo glavnega dolžnika, če je ta upniku že prisojena s pravnomočno sodbo. Enak učinek ima tudi upniku priznana terjatev v stečajnem postopku glavnega dolžnika.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0075681
ZPP člen 7, 8, 154, 154/1, 212, 286, 286/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZOdvT člen 41. Odvetniška tarifa člen 7, 7/4, 12, 12/4.
gradbena pogodba – končni obračun – obseg izvedenih del – kvaliteta izvedenih del – trditveno in dokazno breme – izvedensko mnenje – ugotovitve izvedenca – povrnitev pravdnih stroškov – pravica do svobodne izbire odvetnika – odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko – kilometrina
Tožnik do konca naroka ni podal dejanskih trditev, na podlagi katerih bi bilo mogoče preveriti utemeljenost postavke porabljeni material iz njegovega končnega obračuna. Ni navedel, kateri material je v njej zajet, v kakšni količini in zakaj ga je obračunaval posebej, ne pa v okviru posameznih postavk v izvedenih delih in materialu. Tako te postavke ni zmogel preveriti niti izvedenec gradbene stroke ob ogledu stanovanja zaradi preveritve izmere količin materiala ter kvantitativnega in kvalitativnega pregleda izvedenih del. Tako je v izvedenskem mnenju navedel, da tega podatka v knjigi obračunskih izmer ni mogoče preveriti, zato je v svoj končni obračun izvedenih del in materiala v višini 14.115,88 EUR (3.382.730,00 SIT) vnesel celotni zatrjevani (vendar nepreverjeni) znesek materiala v višini 5502,83 EUR (1.318.700,00 SIT). To pomeni, da omenjenega zneska 5502,83 EUR (1.318.700,00 SIT) ni mogoče upoštevati v končnem obračunu, ker ga tožnik ni dokazal.
ZFPPIPP člen 121, 399, 406, 406/1, 406/1-1, 408, 408/2. ZPP člen 319, 319/2.
predlog za odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – neizbrisano kaznivo dejanje – zavrnitev predloga za odpust obveznosti – nov predlog za odpust obveznosti – prenehanje ovire za odpust obveznosti – izbris iz kazenske evidence – podrejena uporaba pravil pravdnega postopka
Zgolj zaradi okoliščine zavrnitve predloga za odpust obveznosti, ki je bil podan v času, ko je obstajala ovira za odpust, dolžnik v primeru, da je ovira kasneje prenehala, ne more priti v slabši položaj, kot bi bil v primeru, da bi bil prvi predlog za odpust obveznosti podan v času, ko ne bi bilo več razloga za oviro odpusta obveznosti.
POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064953
OZ člen 6, 768. ZPP člen 243.
zastopanje v davčnih zadevah in pred davčnimi organi – mandatar – profesionalna skrbnost – iura novit curia
Od specializirane družbe za davčno svetovanje se ne le pričakuje poznavanje vseh procesnih in materialnih predpisov davčnega prava ter sodne prakse, temveč tudi, da opravi pojasnilno dolžnost, to je, da naročitelja pouči o o dejanskem stanju in pravnih vprašanjih ter ga opozori na vse okoliščine, ki so pomembne za uresničitev njegovih interesov, zaradi katerih je sklenil pogodbo.
V skladu z določbo prvega odstavka 123. člena ZZZDR so starši dolžni preživljati svoje otroke tudi po polnoletnosti, če se ti redno šolajo, a najdlje do dopolnjenega 26 leta starosti. Okoliščina, da otrok s preživninskim zavezancem nima stikov in zakaj jih nima, na preživninsko obveznost ne more vplivati.
zaupanje otroka v vzgojo in varstvo – določitev preživnine – določitev stikov – skupno starševstvo – stikovanje – stroški postopka
Sodna praksa predvideva skupno starševstvo samo v primeru sporazuma med staršema.
Sodišče prve stopnje je skrbno uredilo stike med daljšimi in krajšimi počitnicami ter prazniki. V nobenem primeru pa sodišče ne more predvideti prav vsake posebnosti v letnem koledarju, morebitnega podaljšanja praznikov in počitnic, ker te padejo na en ali drugi dan v tednu ter drugih nepredvidljivih dogodkov (bolezni, obiski prijateljev, družinska in druga praznovanja ali celo banalnosti, kot so cestni zastoji ...), ki utegnejo spremeniti otrokov dnevni, tedenski ali drug ritem. Tega tudi ni treba. Stikovanje bo potekalo v največjo korist dečka takrat, ko bosta starša zmogla v takšnih situacijah s pogovorom in medsebojnim popuščanjem doseči dogovore.
nedovoljeni dokazi – izločitev listin, na katere se sodba ne sme opirati – izločitev dokazov – privilegirana priča – privilegirane priče – kazenska ovadba
Kazenska ovadba ni obvestilo, ki ga policisti zberejo od osebe na podlagi 148. člena ZKP. Kazenska ovadba je obvestilo državnemu tožilcu, da je bilo izvršeno kaznivo dejanje. Zanjo je značilna odsotnost sleherne pobude s strani državnih organov, saj gre za prosto odločitev ovaditelja, da državnega tožilca seznani z določeno informacijo. Pri zbiranju obvestil pa gre, nasprotno, za dejavnost uradnih oseb državnega organa, ki lahko v ta namen osebe tudi vabijo k sebi. Zapisnika o sprejemu ustne ovadbe zato ni mogoče opredeliti v smislu določila drugega odstavka 83. člena ZKP kot obvestila, ki ga je dala policiji oseba, ki ne sme biti zaslišana kot priča. Izločitev zapisnika o sprejemu ustne ovadbe iz spisa zato na tej podlagi ni mogoča.
DENACIONALIZACIJA – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077948
ZDen člen 6, 42, 42/1, 42/2, 42/3, 42/4, 51, 51/1, 51/2, 51/3, 51/4, 69, 73. ZOR člen 218, 388, 392, 392/3. ZPP člen 184.
primarna denacionalizacija – sekundarna denacionalizacija – oblike odškodnine – denacionalizacijski zavezanec – poravnava v denacionalizacijskem postopku – neupravičena obogatitev – izdatek za drugega – zakonska obveznost – pravočasnost tožbe – vložitev tožbe pri nepristojnem sodišču – odstop zadeve pristojnemu sodišču – zastaranje – pretrganje zastaranja – varovanje zastaralnega roka – sprememba tožbe – sprememba načina izpolnitve iste obveznosti – obrazloženost stroškovne odločitve
Tožeča stranka v konkretnem primeru ni bila zavezanec po materialnem pravu (ker vrnitev v naravi ni bila mogoča, odškodnino za takšno premoženje pa je upravičenec izrecno zahteval od tožene stranke) in tega položaja tudi s sklenitvijo pravnega posla (poravnave) ni mogla pridobiti.
Okoliščina, v kakšni obliki je tožeča stranka izpolnila toženkino obveznost za odločitev ni relevantna. Prav tako za odločitev ni pravno pomembno, ali je bila za obveznost tožene stranke izdana upravna odločba, saj 218. člen ZOR zahteva le, da tožeča stranka izpolni, kar bi bila tožena stranka dolžna storiti po zakonu (in ne npr. na podlagi odločbe).
V predmetni zadevi ne gre za zahtevek iz naslova denacionalizacije, temveč za obogatitveni zahtevek, ki se v skladu s 6. členom ZDen (glede na to, da situacija, ko subjekt, ki ni denacionalizacijski zavezanec, namesto dejanskega zavezanca izpolni njegovo obveznost, v ZDen ni urejena) presoja po splošnih pravilih obligacijskega prava. Slednja pa omejitev, kot veljajo v ZDen in na katere se sklicuje pritožnica, ne vsebujejo.
Pravila, urejena v ZFPPIPP v zvezi z razpolaganjem dolžnika v obdobju pred začetkom stečajnega postopka, omogočajo odpravo posledic morebitnega razpolaganja dolžnika s premoženjem, ki bi pomenilo zmanjšanje stečajne mase ali oškodovanje upnikov.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL0023374
KZ-1 člen 86. ZKP člen 129a. ZIKS-1 člen 12.
kazen zapora – alternativni način izvršitve kazni zapora – zapor ob koncu tedna – ponoven predlog za alternativni način izvršitve kazni zapora
Stališče sodišča prve stopnje, da po tretjem in četrtem odstavku 12. člena ZIKS-1 sodišče odloča v primeru, ko istega predloga ni vsebinsko obravnavalo že prej, je nepravilno, saj take omejitve 12. člen ZIKS-1 in procesni ter materialni določbi iz 129.a člena ZKP oziroma 86. člena KZ-1 ne določajo. Obsojenec lahko tudi, ko je že pravnomočno odločeno o njegovem predhodnem predlogu za alternativno izvršitev kazni zapora, tak predlog vloži ponovno.
Navedeno pomeni, da sodišče vsebinsko odloča o vsakem pravočasnem predlogu upravičenega predlagatelja za alternativno izvršitev kazni zapora, in če presodi, da se okoliščine niso bistveno spremenile po pravnomočnosti sodbe ali po pravnomočnosti sklepa, s katerim je bilo že odločeno o predhodnem predlogu, lahko tak predlog tudi zavrže po tretjem odstavku 129.a člena ZKP, če so v predlogu navedeni razlogi očitno neutemeljeni.
odgovornost za napake - posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti - napake izvršenega posla - jamčevalni zahtevki - prekluzivni rok za vložitev tožbe - sodno uveljavljanje pravice - pripravljenost odpraviti napake - zavajajoče ravnanje podjemnika - škoda na drugih dobrinah - refleksna škoda - škoda zaradi zaupanja - posredna škoda - kumulativno uveljavljanje zahtevkov
Če naročnik dokaže, da ga je podjemnik s svojim ravnanjem zavedel, da jamčevalnega zahtevka ni pravočasno uveljavil, je podjemnikovo sklicevanje na potek roka v nasprotju z namenom, zaradi katerega je bilo takšno varstvo priznano.
Ob ustrezni skrbnosti in še sploh glede na obnašanje toženca, kot ga zatrjuje tožeča stranka (neodzivanje na klice, na pisne reklamacije, izogibanje, grožnje, žaljivo obnašanje ...), bi tožeča stranka tožbo morala vložiti v enem letu od (pisnega) grajanja napak.
Ker je odgovornost za stvarne napake posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti, posebna pravila o odgovornosti za stvarne napake izključujejo uporabo splošnih pravila o poslovni odškodninski odgovornosti. Odpravo tovrstne škode je mogoče zahtevati samo z uporabo jamčevalnih zahtevkov, po splošnih pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti pa se presoja le škoda na drugih dobrinah (refleksna škoda).
Zahtevki tožeče stranke nimajo značilnosti refleksne škode, saj zatrjevana škoda ni nastala na drugih dobrinah tožeče stranke, temveč tožeča stranka zatrjuje obstoj škode zaradi zaupanja. Gre za posredno škodo, ki je zelo tesno povezana s stvarjo, ki je predmet izpolnitve, njena bistvena značilnost pa je, da je ni mogoče odpraviti z uveljavitvijo zahtevkov iz naslova odgovornosti za stvarne napake, temveč kumulativno z njimi. Za uveljavljanje odškodninskega zahtevka za škodo zaradi zaupanja pa mora biti izpolnjena med ostalim tudi predpostavka sodne uveljavitve zahtevka v enoletnem prekluzivnem roku iz prvega odstavka 635. člena OZ.
mesečna renta - zamudne obresti – oškodovanec - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda – prekluzija - tožbeni zahtevek - res iudicata
Ne drži pritožbena trditev, da je bilo o temelju tega zahtevka že odločeno. Ker sta bili prejšnji sodbi sodišča prve stopnje in višjega sodišča razveljavljeni, se pritožba na njiju ne more uspešno sklicevati.
ZFPPIPP člen 142, 142/1, 142/1-3, 221d, 221d/4, 221d/6.
poenostavljena prisilna poravnava – predlog za začetek poenostavljene prisilne poravnave – seznam navadnih terjatev – odločanje o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave – posodobljeni seznam terjatev – predložitev posodobljenega seznama terjatev
Dolžnik ni zadostil zahtevi iz četrtega odstavka 221.d člena ZFPPIPP že s tem, ko je predlogu za začetek poenostavljene prisilne poravnave priložil seznam navadnih terjatev do dolžnika v skladu s 3. točko prvega odstavka 142. člena ZFPPIPP, saj naj ne bi obstajale nobene nove terjatve, ki bi se razlikovale od tistih, ki so navedene v dokumentaciji, priloženi k predlogu za uvedbo postopka poenostavljene prisilne poravnave.
preživnina otrok – potrebe bolnega otroka – otroški dodatek
Zmožnosti staršev in potrebe otrok so zelo različne, tako tudi prisojene preživnine. Višine se začno pri skoraj simboličnih preživninah v primeru bolnih, za delo nesposobnih, trajno brezposelnih zavezancev brez premoženja ali takšnih, ki so na prestajanju zaporne kazni (to so takšne preživnine, kakršno bi bil pripravljen plačevati pritožnik), in rastejo preko nižjih, povprečnih, višjih in visokih do nadstandardnih preživnin. Vse te skupaj tvorijo neko povprečje v državi, ki pa pri določanju konkretne preživnine v konkretnem primeru ne daje nobene pravno pomembne informacije.
Glede na ugotovitve o življenjskem slogu tožnika in družine, o visokih finančnih transakcijah, o poslovanju z gotovino, o deležih v gospodarskih družbah, o lastništvu avtomobilov in plovil ter depozitih, v katere višje sodišče ne dvomi, je prepričano, da tožnik zmore kriti po 480,00 EUR potreb vsakega od svojih petih otrok in da je do razpada življenjske skupnosti kril najmanj toliko. Prav zato je višje sodišče prepričano, da bo pritožnik kot skrben in požrtvovalen oče, ko bo sprejel dejstvo, da je preživnina namenjena za preživljanje otrok (četudi se nakazuje na osebni račun matere), lahko sprejel tudi njeno višino.
ZFPPIPP člen 19, 20, 72, 72/1, 277, 277/4, 277/4-2, 302, 302/4. ZPP člen 182, 182/3, 291, 291/1, 339, 339/2, 339/2-8.
prerekana terjatev in ločitvena pravica – ugotovitev neobstoja terjatve v pravdnem postopku – prijava terjatve – eventualna kumulacija zahtevkov v stečajnem postopku – pravni interes za vložitev tožbe – meje pravnomočnosti sodbe – stanje na dan zaključka glavne obravnave – objektivno novo dejstvo – problem prehoda s hipoteko obremenjenega premoženja iz ene stečajne mase v drugo – pravica do izjave
V stečaju upniki prijavljajo terjatve v smislu 20. člena ZFPPIPP in ne vlagajo zahtevkov v smislu določb ZPP.
Če ima upnik eno terjatev, ima v stečajnem postopku le en „zahtevek“, in sicer, da se ta terjatev prizna.
Očitek o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka je neutemeljen, saj sodišče prve stopnje svoje odločitve ni naslonilo na nobeno dejstvo, glede katerega se tožena stranka v postopku ne bi imela možnosti izjaviti.
ugotovitev vrednosti nepremičnine – način ugotovitve vrednosti – ocenjena vrednost v množičnem vrednotenju nepremičnin – ugotovitev vrednosti nepremičnine s sodnim cenilcem
Na podlagi podatkov GURS (iz leta 2010) nikakor ni mogoče opraviti primerjave tržne vrednosti nepremičnine s cenilnim mnenjem, katerega je v konkretnem postopku izdelala cenilka na dan cenitve (aprila 2014), kar pomeni, da je takšna primerjava vrednosti neprimerljiva.
Kljub sprejeti odločitvi o oddaji javnega naročila naročnik lahko odstopi od izvedbe javnega naročila, za kar je sicer odškodninsko odgovoren, vendar pa pogodbe ni dolžan skleniti, torej ni kontrahirne dolžnosti.
Glede na to, da sme v določenih primerih naročnik odstopiti od izvedbe javnega naročila vse do sklenitve pogodbe, samo dejstvo, da je naročnik odstopil od javnega naročila, še ni protipravno, če seveda obstaja v petem odstavku 84. člena ZJNVETPS posebej naveden razlog za odstop.
Čeprav je do nedopustnega ravnanja prišlo šele v fazi med izbiro ponudnika in sklenitvijo pogodbe, je treba povrniti škodo v obliki stroškov sestave ponudbe in pripadajočih bančnih garancij (negativni pogodbeni interes) tudi v primeru nekrivdnega ravnanja, ko ima naročnik sicer v skladu s petim odstavkom 84. člena ZJNVETPS pravico do odstopa od javnega naročila.
nedovoljeni dokazi – pregled predala pred sovoznikovim sedežem – pričakovana zasebnost v vozilu
Za preiskavo zaprtega (zaklenjenega) predala v potniški kabini osebnega vozila (prevoznega sredstva) se smiselno uporabljajo določbe ZKP, ki veljajo za hišno preiskavo.