Pritožbena trditev, da naj bi se pravdni stranki po vložitvi tožbe pogodili za plačilo le polovice s tožbo zahtevanega zneska, po vsebini predstavlja ugovor ugasle terjatve.
ZAVAROVALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DAVKI
VSL0063212
ZOZP člen 20. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13.
obvezno zavarovanje v prometu - povrnitev škode - denarna odškodnina - neposredni zahtevek zoper zavarovalnico - totalna škoda - enakovredno vozilo - vrednost razbitine - DDV
Po sistemu "totalne škode" se škoda prizna v višini, ki oškodovancu omogoča nakup enakovrednega vozila, pri čemer se od nje odšteje vrednost razbitine oziroma rešenih delov vozila, če jih oškodovanec obdrži.
Od odškodnine se ne obračunava in ne plačuje davek na dodano vrednost (DDV).
osebni stečaj – prejemki izvzeti iz stečajne mase – eksistenčni minimum – predlog za odobritev izplačila regresa
Sodišče izhaja iz predpostavke, da katerega od prejemkov iz tretjega odstavka 389. člena ZFPPIPP dolžnik dejansko tudi prejema. Če ga ne prejema, so po presoji pritožbenega sodišča iz stečajne mase izvzeti vsi prejemki, ki skupaj ne presegajo višine vrednosti v tretjem odstavku 389. člena določnega eksistenčnega minimuma za dolžnika in osebe, ki jih je dolžan preživljati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0075681
ZPP člen 7, 8, 154, 154/1, 212, 286, 286/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZOdvT člen 41. Odvetniška tarifa člen 7, 7/4, 12, 12/4.
gradbena pogodba – končni obračun – obseg izvedenih del – kvaliteta izvedenih del – trditveno in dokazno breme – izvedensko mnenje – ugotovitve izvedenca – povrnitev pravdnih stroškov – pravica do svobodne izbire odvetnika – odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko – kilometrina
Tožnik do konca naroka ni podal dejanskih trditev, na podlagi katerih bi bilo mogoče preveriti utemeljenost postavke porabljeni material iz njegovega končnega obračuna. Ni navedel, kateri material je v njej zajet, v kakšni količini in zakaj ga je obračunaval posebej, ne pa v okviru posameznih postavk v izvedenih delih in materialu. Tako te postavke ni zmogel preveriti niti izvedenec gradbene stroke ob ogledu stanovanja zaradi preveritve izmere količin materiala ter kvantitativnega in kvalitativnega pregleda izvedenih del. Tako je v izvedenskem mnenju navedel, da tega podatka v knjigi obračunskih izmer ni mogoče preveriti, zato je v svoj končni obračun izvedenih del in materiala v višini 14.115,88 EUR (3.382.730,00 SIT) vnesel celotni zatrjevani (vendar nepreverjeni) znesek materiala v višini 5502,83 EUR (1.318.700,00 SIT). To pomeni, da omenjenega zneska 5502,83 EUR (1.318.700,00 SIT) ni mogoče upoštevati v končnem obračunu, ker ga tožnik ni dokazal.
prisilna poravnava - stečajni postopek - prekinitev predhodnega postopka o odločanju o začetku stečajnega postopka - dolžnikov predlog za odlog odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - zavlačevanje postopka
Dokler o začetku stečajnega postopka še ni odločeno, ima dolžnik pravico predlagati odpravo insolventnosti tudi s predlogom za postopek prisilne poravnave. Pritožbeno sklicevanje na prednost stečajnega postopka pred postopkom prisilne poravnave v smislu 140. člena ZFPPIPP je v konkretnem primeru, ko je stečajni postopek še v predhodni fazi, neutemeljeno.
V kolikor je dolžnik predlog za prisilno poravnavo vložil neposredno po vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka, je s tem odpadel razlog, da bi dolžnik moral uveljavljati odlog odločanja o upnikovem predlogu.
aktivni družbenik - odgovornost za dolgove izbrisane družbe
Aktivni družbenik je tisti, ki bi ukrepe lahko in moral sprejeti pa jih ni. Ker se z uvedbo stečajnega postopka nad naknadno najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe vzpostavi odgovornost aktivnih družbenikov za obveznosti upnikov do tega stečajnega dolžnika, je tožeča stranka utemeljeno vložila tožbo zoper toženo stranko za plačilo vseh priznanih terjatev upnikov. Pri tem je šteti kot osebno odgovornega družbenika tudi aktivnega družbenika izbrisane pravne osebe kot to izhaja iz določbe 348.člena ZFPPIPP.
SPZ člen 222, 223. ZPP člen 2, 2/2, 182, 182/3, 327, 327/3, 339, 339/2, 339/2-14, 356.
stvarna služnost vožnje – prenehanje služnosti – prenehanje služnosti na podlagi sodne odločbe – pravnomočnost odločbe – prenehanje služnosti na podlagi zakona – izpolnjenost zakonskih pogojev – dopolnilna sodba – pritožba – pritožba kot predlog za dopolnitev sodbe – eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov – primarni tožbeni zahtevek – podredni tožbeni zahtevek – vezanost sodišča na tožbeni zahtevek – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – predlog za odločanje pred drugim sodnikom – izdaja dopolnilne sodbe
Skladno z 222. členom SPZ služnost preneha z odločbo sodišča in prenehanje učinkuje s pravnomočnostjo te sodne odločbe, medtem ko po 223. členu SPZ služnost preneha po samem zakonu, v trenutku, ko se stečejo pogoji za njeno prenehanje in se s sodno odločbo to prenehanje le ugotovi. Zato sta v zahtevkih izraza „preneha“ (z odločbo) in „je prenehala“ (po samem zakonu že pred izdajo sodne odločbe).
pobot - pobotna izjava - prejemna teorija - vročanje
Pri uporabi 312. člena OZ oz. ugotavljanju učinkovanja pobotne izjave je potrebno izhajati iz prejemne teorije. Kadar je izjava poslana naslovniku s priporočeno pošto, pa naslovnika ni doma, je pomembno, da je naslovniku omogočeno, da pošiljko prevzame naknadno, to pa je glede na pravila vročanja po pošti doseženo z obvestilom o prispeli pošiljki, ki ga obvešča, da pošiljko lahko prevzame na pošti. V konkretni zadevi toženec po podatkih spisa ni prerekal navedb, da mu je bila pobotna izjava poslana priporočeno po pošti 19.2.2015 in da poštne pošiljke glede na vsebino ovojnice ni dvignil. S tem mu je bilo omogočeno, da se s pošiljko seznani, pri čemer kakšnih ovir v tej zvezi toženec ni zatrjeval. Če je sam brez tehtnega razloga opustil seznanitev, čeprav je imel možnost zanjo, mu zdaj to ne more biti v korist, kot po drugi strani za tožnika kot pošiljalca, ki je ustrezno ravnal, ne more imeti negativnih posledic.
poenostavljena prisilna poravnava – nepopolna zahteva za potrditev poenostavljene prisilne poravnave
Sodišče zavrne predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo, če predlagatelj v nepodaljšljivem roku osmih dni po prejemu sklepa o dopolnitvi nepopolne zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave, te ne dopolni.
Postopka poenostavljene prisilne poravnave, ki je v fazi, kot je obravnavana, ni mogoče podaljševati z namenom, da se doseže zahtevano soglasje za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave.
ZIZ člen 270, 271, 271/1, 271/1-1, 271/1-3, 271/1-4. ZDSS-1 člen 43, 43/4. ZPP člen 360, 360/1, 366, 366/1.
začasna odredba - verjetno izkazana terjatev
Kadar sodišče prve stopnje ugotovi, da že prvi pogoj za izdajo začasne odredbe, to je verjetno izkazana terjatev, ni izpolnjen, ni dolžno preverjati obstoja drugih predpostavk za izdajo začasne odredbe po citiranih določbah ZDSS-1 oziroma ZIZ. Zato pritožbene navedbe s tem v zvezi niso odločilnega pomena in jih pritožbeno sodišče ni presojalo (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).
ZIZ člen 197, 197/1, 197/1-2. ZDavP-2 člen 96, 96/1.
poplačilo upnikov – sklep o poplačilu – prednost pri poplačilu – nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča – zamudne obresti – prednostno poplačilo zamudnih obresti iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča – stroški izvršilnega postopka
Določba 2. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ izrecno govori le o davščinah, ne pa tudi o zamudnih obrestih, tako da že iz gramatikalne razlage določbe izhaja, da se kot prednostno poplača le znesek nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča kot davščina, ki obremenjuje prodano nepremičnino, ne pa tudi pripadajoče zamudne obresti.
ZIZ člen 15, 38c, 38c/2, 293. ZJSRS člen 28, 28/5. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 39, 39/1.
stroški izvršitelja - obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja - izterjava nadomestila preživnine - Javni jamstveni in preživninski sklad RS - zahteva za povrnitev stroškov - dokončen obračun - odločanje po uradni dolžnosti - potrebnost stroškov - neizveden rubež - poskus rubeža - nagrada za izvršitelja - stroški pridobitve podatkov - zahteva, da o obračunu stroškov odloči sodišče - sodni stroški - oprostitev plačila sodnih stroškov - umik predloga za izvršbo - preklic rubeža - namen določbe
Sodišče mora o obračunu izvršitelja odločati tako v primeru, ko upnik vloži zahtevo pri sodišču, da o obračunu odloči sodišče, kot tudi v primeru, ko je upnik oproščen plačila sodnih stroškov in je plačnik teh stroškov sodišče.
Ker je bila izvršiteljica o preklicu rubeža dolžnikovih premičnin obveščena štiri dni pred načrtovanim rubežem, ni upravičena do stroškov v zvezi s poskusom oprave rubeža.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – SODSTVO – USTAVNO PRAVO
VSL0081523
URS člen 125. ZASP člen 122, 130, 130/1, 153, 156, 156/1, 156/2, 156/4, 157, 157/1, 157/4, 157/6, 157/7, 157a, 157a/1, 157a/2, 157b, 157b/1, 157b/3, 157e, 157e/1, 157e/1-1, 158, 158/1, 158/2, 164, 164/1, 168, 168/3. ZASP-B člen 17. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006) člen 4, 4/2, 12. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005) člen 1, 1/2. OZ člen 131, 131/1, 132, 164, 190, 198. ZS člen 109, 109/1.
sorodne pravice – pravice izvajalcev – pravice proizvajalcev fonogramov – javna priobčitev komercialnih fonogramov – nadomestilo za uporabo fonogramov – primerno nadomestilo – skupni sporazum o višini nadomestil – tarifa – neupravičena pridobitev – odškodninski zahtevek – višina zahtevkov iz neupravičene pridobitve – kolektivno upravljanje avtorskih pravic – monopolni položaj kolektivne organizacije – omejitev pogodbene avtonomije – dolžnost skleniti pogodbo (kontrahirna dolžnost) – povrnitev škode – civilna kazen – stroški terenskega preverjanja – vezanost sodnika na ustavo in zakon – enotna sodna praksa – odstop od ustaljene sodne prakse – pravna varnost
Po stališču pritožbenega sodišča zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve
obstoji vzporedno z odškodninskim, v dispoziciji stranke pa je, na kakšen način ga
bo uveljavljala. Ker iz trditvene podlage tožeče stranke izhaja, da je navedla vsa
pravno pomembna dejstva o neupravičeni obogatitvi po 198. členu OZ, kot tudi elemente odškodninske odgovornosti tožene stranke po 131. členu OZ, sodišče prve stopnje zahtevka ni zmotno opredelilo za deliktnega.
Glede na kogentna določila 168. člena ZASP ni nobene zakonske podlage, da bi lahko tožeča stranka v okviru sklepanja skupnega sporazuma urejala obseg upravičenj, ki jih lahko uveljavlja zoper kršitelja pravice, to je toženo stranko. Ravno tak učinek poskuša tožeča stranka doseči z interpretacijo, da skupni sporazum ne učinkuje na toženo stranko in da zanjo še vedno veljajo določila tarife tožeče stranke. Ob upoštevanju razlik bi to pomenilo, da bi tožeča stranka lahko kot odškodnino za nezakonit poseg v položaj nosilcev pravic uveljavljala nadomestilo, ki bi bilo od dvakrat do devetkrat višje, kot bi ga lahko terjala od uporabnika, v kolikor bi imela z njim sklenjeno pogodbo.
Pri nepravi obnovi kazenskega postopka oziroma združevanja kazni iz pravnomočnih sodb izreče sodišče novo kazen (samo) na podlagi obteževalnih in olajševalnih okoliščin, ki so bile upoštevane pri odmeri kazni v rednem kazenskem postopku.
Enotna kazen za kazniva dejanja v steku mora biti v logičnem in sorazmernem odnosu tako do posameznih določenih kazni kot tudi do obsojenčeve celotne kriminalne dejavnosti.
zmanjšanje življenjske aktivnosti – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Odškodnina za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti se po ustaljeni sodni praksi prisodi le, ko gre za takšno zmanjšanje, ki je močnejše intenzivnosti in daljšega trajanja, ali ko to opravičujejo posebne okoliščine, kar pa v konkretnem primeru ni bilo podano.
obnova postopka - obnovitveni razlog - stvarna legitimacija za postopek izdaje naloga za izpraznitev poslovnih prostorov - nova dejstva in dokazi - sklep o dedovanju - pogoj vzajemnosti - odgovor na pritožbo zoper sklep
Novega dejstva ne more predstavljati razveljavitvena odločba Vrhovnega sodišča, pač pa kvečjemu morebitna drugačna – nova dejstva, ugotovljena v sklepu o dedovanju, ki bo izdan v ponovljenem zapuščinskem postopku. Če bi se izkazalo, da tožnica zaradi izostalega pogoja vzajemnosti ni dedno sposobna, bi šele to lahko predstavljalo osnovo za ocenjevanje pogojev za obnovo postopka.
Vprašanje stvarne legitimacije ni predhodno vprašanje, pač pa stvar materialnega prava, o katerem se odloči s sodbo. Če je bilo o njem napačno odločeno, gre za zmotno uporabo materialnega prava, kar pa ne predstavlja obnovitvenega razloga.
Zavarovanec mora o nastalem zavarovalnem primeru zavarovalnico obvestiti. Zato je treba pritrditi pritožnici, da zavarovalnica ni mogla priti v zamudo, preden se tožnik ni izjasnil, ali zahteva izplačilo zavarovalnine iz naslova zavarovalne pogodbe AO+ zavarovanja ali iz naslova obveznega zavarovanja voznice.
Predpravdni stroški so za pravdo potrebni le ob izpolnjenem kriteriju neposredne zveze s predmetom spora.
izročitev nepremičnine kupcu – sklep o izročitvi nepremičnine kupcu – predlog stranke
Kupka v pritožbi utemeljeno opozarja, da o izselitvi iz izročene nepremičnine sodišče odloča po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 192. člena ZIZ. Ker ni vezano na predlog stranke (v tem primeru kupke), tudi ne more biti predmet dopolnilnega sklepa.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - nasprotna izpolnitev majhne vrednosti kot neodplačna pogodba - sprememba tožbe po preteku roka za vložitev izpodbojnega in povračilnega zahtevka
Pri izpodbijanju pravnih dejanj stečajnega dolžnika je kot neodplačno pogodbo treba obravnavati tudi pogodbo, pri kateri je nasprotna izpolnitev druge stranke majhne vrednosti. Pri neodplačni pogodbi, pri kateri že sklenitev zavezovalnega pravnega posla povzroči neenako obravnavo upnikov, ima torej objektivne znake izpodbojnosti, je predmet izpodbijanja ta pogodba, sklenjena v obdobju izpodbojnosti, če pa je stečajni dolžnik v obdobju izpodbojnosti opravil še razpolagalni pravni posel zaradi izpolnitve svoje obveznosti, je izpodbojno tudi izpolnitveno ravnanje. Z izpodbojnim zahtevkom po 275. členu ZFPPIPP je treba uveljavljati ne le razveljavitev zavezovalnega posla, neodplačne pogodbe, temveč v primeru, da je stečajni dolžnik že pred začetkom stečajnega postopka izpolnil svojo obveznost, tudi zahtevek za razveljavitev razpolagalnega pravnega posla, ki ga je stečajni dolžnik opravil zaradi izpolnitve svoje obveznosti in povračilni zahtevek. Rok za vložitve izpodbojnega in povračilnega zahtevka po 277. členu ZFPPIPP je materialnopravni prekluzivni rok, kar pomeni, da sprememba tožbe po preteku tega roka ni več dopustna, morebitna sprememba tožbe po izteku roka pa je prepozna in jo je potrebno zavreči.