pobot - pobotna izjava - prejemna teorija - vročanje
Pri uporabi 312. člena OZ oz. ugotavljanju učinkovanja pobotne izjave je potrebno izhajati iz prejemne teorije. Kadar je izjava poslana naslovniku s priporočeno pošto, pa naslovnika ni doma, je pomembno, da je naslovniku omogočeno, da pošiljko prevzame naknadno, to pa je glede na pravila vročanja po pošti doseženo z obvestilom o prispeli pošiljki, ki ga obvešča, da pošiljko lahko prevzame na pošti. V konkretni zadevi toženec po podatkih spisa ni prerekal navedb, da mu je bila pobotna izjava poslana priporočeno po pošti 19.2.2015 in da poštne pošiljke glede na vsebino ovojnice ni dvignil. S tem mu je bilo omogočeno, da se s pošiljko seznani, pri čemer kakšnih ovir v tej zvezi toženec ni zatrjeval. Če je sam brez tehtnega razloga opustil seznanitev, čeprav je imel možnost zanjo, mu zdaj to ne more biti v korist, kot po drugi strani za tožnika kot pošiljalca, ki je ustrezno ravnal, ne more imeti negativnih posledic.
poenostavljena prisilna poravnava – nepopolna zahteva za potrditev poenostavljene prisilne poravnave
Sodišče zavrne predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo, če predlagatelj v nepodaljšljivem roku osmih dni po prejemu sklepa o dopolnitvi nepopolne zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave, te ne dopolni.
Postopka poenostavljene prisilne poravnave, ki je v fazi, kot je obravnavana, ni mogoče podaljševati z namenom, da se doseže zahtevano soglasje za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave.
izredno pravno sredstvo – revizija – rok za vložitev revizije – pravočasnost revizije – spori za objavo popravka objavljene informacije – nujna zadeva – sodne počitnice – tek procesnih rokov med sodnimi počitnicami
Nujne zadeve, v katerih sodišče opravlja naroke in odloča v času od 15. julija do 15. avgusta in v njih v tem času procesni roki tečejo, določa 83. člen ZS neodvisno od določb posameznih zakonov. ZMed res določa posebne (krajše) roke le za postopek pred sodiščem prve stopnje in pritožbeni postopek, ne pa tudi za vložitev revizije, vendar to ne pomeni, da je postopek objave popravke nujna zadeva v smislu 83. člena ZS le do pritožbenega postopka, v postopku z izrednim pravnim sredstvom pa ne več.
MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063214
OZ člen 183. Kodeks novinarjev Slovenije člen 5, 17.
denarna odškodnina pravni osebi - pravica do ugleda in dobrega imena - protipravnost posega - objektivna merila - pravična denarna odškodnina - objektivno in verodostojno poročanje - objava neresnic - subjektivno obarvana stališča - ustrezno opozorilo - profesionalna skrbnost - novinarska stroka - dolžnost preverjanja podatkov - legitimni interes javnosti do obveščenosti - vidnejši akterji v gospodarstvu
Pravna oseba že pojmovno ne more trpeti duševnih bolečin, zato po 183. členu OZ zadošča poseg v pravico do ugleda in dobrega imena.
V primeru, da članek že po objektivnih merilih protipravno posega v ugled in dobro ime pravne osebe, ji za takšen poseg pripada pravična denarna odškodnina.
Novinarji morajo o dogajanju poročati čim bolj objektivno in verodostojno, kadar s svojim pisanjem posegajo v pravice drugih. To pa ne pomeni, da so dolžni preprečiti objavo vsakršnih neresnic ali subjektivno obarvanih stališč - te je treba pregledno označiti.
S tem, ko je novinar navedel vire z imeni in priimki ter poskušal, čeprav neuspešno, pridobiti tudi C.-jev odziv, kar je v članku ustrezno označeno, je zadostil pogojem v zvezi s profesionalno skrbnostjo, ki velja v novinarski stroki.
Dolžnost preverjanja podatkov ni neomejena, saj bi bila kot takšna nezdružljiva z interesom javnosti do obveščenosti.
ZNP člen 19, 20, 118, 118/3. SPZ člen 70, 110, 110/1.
delitev stvari v solastnini – vzpostavitev etažne lastnine – prekinitev postopka
Vsak solastnik nepremičnine lahko zahteva, da sodišče v nepravdnem postopku razdeli solastnino na nepremičnini v etažno lastnino, če je takšna delitev mogoča. Odločbo o nastanku etažne lastnine izda sodišče, če je takšna delitev pravno in dejansko izvedljiva. Glede na višino deležev si v postopku prizadeva, da solastniki dobijo v naravi tisti posamezni del, za katerega izkažejo upravičen interes.
ZFPPIPP, člen 108, 108/1, 109, 119, 119/2, 119/3, 121, 128.
razrešitev upravitelja – nadomestni sklep – podrejena uporaba pravil pravdnega postopka – smiselna uporaba pravil zakona, ki ureja pravdni postopek
Smiselna uporaba (drugače kot neposredna uporaba) določb posameznega zakona pomeni uporabo teh določb v obsegu in na način, ki ustreza naravi (vsebini) pravnega razmerja, ki naj se z uporabo teh določb uredi.
Upraviteljici je bila naknadno dana možnost izjave, ki pa je ni izkoristila, zato prvostopno sodišče ni imelo razloga, da, glede na vsebinsko prazne navedbe upraviteljice, sklep o razrešitvi nadomesti z nadomestnim sklepom po drugem odstavku 128. člena ZFPPIPP.
postopek osebnega stečaja – namen postopka osebnega stečaja – zavrženje predloga – pravni interes za vodenje postopka – pogoji za odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – pogojna obsodba
Prilivi na fiduciarni denarni račun ne bi zadoščali niti za plačilo stroškov postopka. V primeru, če premoženje dolžnika ne zadošča niti za stroške postopka, se lahko doseže namen postopka osebnega stečaja le, če insolventni dolžnik izpolnjuje pogoje za začetek postopka odpusta obveznosti in če nima obveznosti iz drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP.
Tudi v primeru, če bi se stečajni postopek začel, bi se zaradi neznatne stečajne mase končal brez razdelitve upnikom.
Vse do izbrisa obsodbe iz kazenske evidence, dolžnik ne bi imel možnosti uspešno predlagati začetka postopka odpusta obveznosti. Do takrat pa glede na njegovo premoženjsko stanje ne bi bili izpolnjeni pogoji za vodenje stečajnega postopka.
narok za glavno obravnavo – vročitev vabila na narok – vročitev s fikcijo – odsotnost stranke – neaktivnost stranke – uveljavljanje procesnih kršitev – nesubstanciran dokazni predlog
Stranka ne more uspešno uveljavljati kršitve procesnih pravic, kadar je to mogoče pripisati njeni lastni neaktivnosti, kot je neodzivnost na vabilo na narok in ne prihod nanj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0082174
OZ člen 311. ZPP člen 319, 319/3, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZFPPIPP člen 261, 261/4, 263, 264.
pobot – začetek stečajnega postopka – pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka – terjatev zaradi odprave napak – jamčevalni zahtevek – nastanek terjatve – procesni pobot – prepoved pobota – prijava terjatev v stečajni postopek – zavrnitev dokaznega predloga – zaslišanje izvedenca – načelo kontradiktornosti
Terjatev iz naslova stroškov za odpravo napak ne nastane šele s trenutkom, ko so napake dejansko odpravljene (zaradi česar bi bilo pravno pomembno, katere napake je tožena stranka že sama odpravila in katerih ni). Gre namreč za obliko uveljavljanja jamčevalnega zahtevka – ta pa nastane s trenutkom, ko se napaka pojavi.
Zmotno je stališče, da terjatev, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka, ni mogoče pobotati. Res je sicer, da so v 263. in 264. členu ZFPPIPP določeni primeri, ko pobot ni dopusten, vendar v konkretnem primeru ne gre za tak primer (za takšne terjatve). Terjatev stečajnega dolžnika (tožeče stranke) za plačilo opravljenih del je namreč nastala pred začetkom stečajnega postopka, del terjatve upnika (tožene stranke) iz naslova stroškov za odpravo napak pa je nastala po začetku stečajnega postopka (ko so se pojavile napake), česar pa ZFPPIPP – ko govori o prepovedi pobota terjatev – ne ureja, zaradi česar se še vedno uporabljajo splošna pravila obligacijskega prava (311. člen Obligacijskega zakonika), oziroma pravila o procesnem pobotu iz ZPP (tretji odstavek 319. člena ZPP), kot v konkretnem primeru, ko je tožena stranka terjatve uveljavljala v procesni pobot.
Določilo 226. člena SPZ je treba razlagati tako, da se določila o osebnih služnostih uporabljajo le glede nastanka neprave stvarne služnosti (s pravnim poslom ali s sodno odločbo). Lahko pa se neprava stvarna služnost ustanovi na podlagi priposestvovanja.
Pritožnik je bil tisti, ki je sodeloval pri ustvarjanju ugodnih pogojev za nastanek škodljive posledice, zato, četudi naklep obtoženca ni obsegal tako hudih posledic, kot so dejansko nastopile, in tudi ni bil obsojen za uboj, to ne vpliva na njegovo solidarno odgovornost za nastalo škodo. Pri skupnem delovanju več oseb je pri povzročitvi škode solidarno s povzročiteljem odgovoren tudi tisti, ki je deloval z njim povezano.
preuranjena odločitev – primeren rok – prošnja za podaljšanje roka – ureditev zemljiškoknjižnega stanja – narok
Sodišče prve stopnje bi moralo dedičem postaviti realen rok za ureditev zemljiškoknjižnega stanja. Glede na nesporno voljo dedičev, da so te nepremičnine postale last C. C. in da želijo spoštovati voljo pokojne matere, pa v primeru, da na podlagi darilne pogodbe, ki jo je zapustnica sklenila s C. C., vknjižba lastninske pravice v korist C. C. ni mogoča, upoštevati voljo vseh dedičev in dediče po potrebi dodatno pozvati, da se izjasnijo, ali svoje dedne deleže A. A. in B. B. odstopata C. C. in ali jih ta sprejema. Po potrebi bi bilo zato smotrno opraviti narok in zadevo dokončno razčistiti, nato pa izdati temu ustrezen sklep.
Vsebina izpodbijanega sklepa je ugotovitev sodišča prve stopnje, da sta elaborata geodetskih storitev za vpis stavb v kataster stavb in za evidentiranje parcelacije parcel in določitve zemljišča pod stavbo, ki ju je izdelal sodni izvedenec za geodezijo, primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa in pa zahteva naložena Geodetski upravi RS, da v roku enega meseca spremembe v zemljiškem katastru ter katastru stavb evidentira. Ker pritožnica te odločitve oziroma ugotovitev, ki jih je v zvezi z njo podalo sodišče prve stopnje, ne izpodbija ustrezno, navedbe, ki jih je v pritožbi podala, za presojo pravilnosti (zakonitosti) izpodbijanega sklepa niso relevantne, zaradi česar pritožba ni utemeljena.
Sklenitev prodajne pogodbe za nepremičnino, ki predvideva plačilo kupnine v denarju, četudi po obrokih, tudi po presoji sodišča druge stopnje, sama po sebi še ne povzroči zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika, zaradi česar objektivni pogoj izpodbojnosti ni podan.
Vendar pa tožeča stranka tudi trdi, da je bila tožena stranka ustanovljena z namenom preprečiti upnikom tožeče stranke, da bi se lahko poplačali iz premoženja, ki je predmet tega spora, in da namen izpodbijanega posla ni bil prenos lastninske pravice proti plačilu kupnine, temveč skrivanje premoženja pred upniki. V sodni praksi se je uveljavilo stališče, da je pogodba, ki je sklenjena z namenom izigrati upnike, v nasprotju z moralnimi načeli, kar pomeni nedopustno kavzo. V tej smeri sodišče prve stopnje ni ugotavljalo dejanskega stanja.
osebni stečaj – procesna sposobnost – zastopanje – zakoniti zastopnik – stečajni upravitelj
Ker tožnika, ki je bil ob vložitvi tožbe v osebnem stečaju, ni zastopal stečajni upravitelj, je sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Tožena stranka v času, ko je tožeča stranka predlagala izvedbo dokaza, s tem dokazom ni več razpolagala, niti ni bila dolžna z njim razpolagati. Zato v obravnavanem primeru ne pride upoštev uporaba določila petega odstavka 227. člena ZPP, saj ni bilo ugotovljeno, da bi tožena stranka imela listine (tahografske izpise), na katere se sklicuje tožeča stranka, niti da bi proti prepričanju sodišča zanikala, da so listine pri njej.
razlastitev nepremičnine – odmera odškodnine – vrednost nezazidanega zemljišča – vrednost vlaganj v nezazidano zemljišče – amortizacija – zakonske zamudne obresti
Višina odškodnine za razlaščene nepremičnine se izračuna tako, da se vrednosti nezazidanega zemljišča prišteje vrednost minulih vlaganj vanje, znižana za že amortizirani del.
ZIZ člen 41a, 41a/1, 46, 46/4, 61, 61/4, 62, 62/2, 67, 67/1, 67/1-3, 67/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.
postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - nasprotna izvršba - navidezno izpolnjen pogoj - poplačilo pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi - priložena menica - razveljavitev sklepa o izvršbi - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - ne bis in idem - naknadno odpadla pravna podlaga - umik predloga za izvršbo - odgovor na predlog za nasprotno izvršbo - neupravičena obogatitev
Določba 3. točke prvega odstavka 67. člena ZIZ se nanaša tudi na primere, v katerih je do upnikovega poplačila terjatve prišlo na podlagi kasneje razveljavljenega sklepa o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi priložene menice.
Če uspe dolžnik v pravdnem postopku doseči razveljavitev sklepa o izvršbi (tudi) v naložitvenem delu in zavrnitev upnikovega tožbenega zahtevka, to pomeni, da je uspel dokazati, da upnikov tožbeni zahtevek (zahtevek v predlogu za izvršbo) ni bil utemeljen, v takšnem primeru pa je upravičen do odprave zase neugodnih pravnih posledic, ki so mu nastale zaradi izvršitve sklepa o izvršbi še pred njegovo pravnomočnostjo.
kršitev pogodbe – poslovna odškodninska odgovornost – splošni pogoji pogodbe – izvedba transakcije brez predhodne avtorizacije tožeče stranke – splošno znano dejstvo pri prometu s plačilnimi karticami
Tožena stranka je s podpisom pogodbe sprejela zavezo, da bo pri sprejemu plačil s kartico X ravnala po navodilih, ki jih prejme od banke in so sestavni del te pogodbe.
Tožena stranka je Pogodbo kršila s tem, da ni pridobila avtorizacije za vsako od spornih transakcij od tožeče stranke, čeprav bi ji moralo biti znano, da avtorizacija predstavlja odobritev tožeče stranke k vsaki transakciji, ki ga prodajno mesto ne more in ne sme nadomestiti.