Zavarovanec mora o nastalem zavarovalnem primeru zavarovalnico obvestiti. Zato je treba pritrditi pritožnici, da zavarovalnica ni mogla priti v zamudo, preden se tožnik ni izjasnil, ali zahteva izplačilo zavarovalnine iz naslova zavarovalne pogodbe AO+ zavarovanja ali iz naslova obveznega zavarovanja voznice.
Predpravdni stroški so za pravdo potrebni le ob izpolnjenem kriteriju neposredne zveze s predmetom spora.
ZAVAROVALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DAVKI
VSL0063212
ZOZP člen 20. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13.
obvezno zavarovanje v prometu - povrnitev škode - denarna odškodnina - neposredni zahtevek zoper zavarovalnico - totalna škoda - enakovredno vozilo - vrednost razbitine - DDV
Po sistemu "totalne škode" se škoda prizna v višini, ki oškodovancu omogoča nakup enakovrednega vozila, pri čemer se od nje odšteje vrednost razbitine oziroma rešenih delov vozila, če jih oškodovanec obdrži.
Od odškodnine se ne obračunava in ne plačuje davek na dodano vrednost (DDV).
Tožeča stranka, ki umakne tožbo, mora nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Trditveno in dokazno breme o tem je na strani tožeče stranke, ki mora že v izjavi o umiku tožbe (oziroma v zahtevi za povrnitev stroškov) izrecno navesti, da tako ravna, ker je nasprotna stranka izpolnila zahtevek.
Direktne emisije, ki so brez pravnega naslova, so vedno prepovedane, tudi takrat, ko ne presegajo krajevno običajne mere oziroma, ko ne povzročajo znatnejše škode.
Ob nesporni ugotovitvi, da se odtekanje meteornih voda s strehe na isti način izvaja že vsaj od leta 1980 ter da se je tožnik izvrševanju služnosti uprl šele v letu 2013, torej je od začetka izvrševanja služnosti že poteklo 20 let, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je toženka priposestvovala služnostno pravico odtekanja meteornih voda na takšen način in je s tem pridobila pravni naslov za uporabo nepremičnine tožnika v tem obsegu.
Pritožbena trditev, da naj bi se pravdni stranki po vložitvi tožbe pogodili za plačilo le polovice s tožbo zahtevanega zneska, po vsebini predstavlja ugovor ugasle terjatve.
Določilo 226. člena SPZ je treba razlagati tako, da se določila o osebnih služnostih uporabljajo le glede nastanka neprave stvarne služnosti (s pravnim poslom ali s sodno odločbo). Lahko pa se neprava stvarna služnost ustanovi na podlagi priposestvovanja.
Pritožnik je bil tisti, ki je sodeloval pri ustvarjanju ugodnih pogojev za nastanek škodljive posledice, zato, četudi naklep obtoženca ni obsegal tako hudih posledic, kot so dejansko nastopile, in tudi ni bil obsojen za uboj, to ne vpliva na njegovo solidarno odgovornost za nastalo škodo. Pri skupnem delovanju več oseb je pri povzročitvi škode solidarno s povzročiteljem odgovoren tudi tisti, ki je deloval z njim povezano.
Pri nepravi obnovi kazenskega postopka oziroma združevanja kazni iz pravnomočnih sodb izreče sodišče novo kazen (samo) na podlagi obteževalnih in olajševalnih okoliščin, ki so bile upoštevane pri odmeri kazni v rednem kazenskem postopku.
Enotna kazen za kazniva dejanja v steku mora biti v logičnem in sorazmernem odnosu tako do posameznih določenih kazni kot tudi do obsojenčeve celotne kriminalne dejavnosti.
nepremičninsko posredovanje – nepremičninski posrednik – odgovornost nepremičninskega posrednika – dolžnost opozoriti na odsotnost gradbenega dovoljenja – nastanek škode
Tožnika v času nakupa nista bila seznanjena z dejstvom, da hiša, ki sta jo kupovala, nima gradbenega dovoljenja. Dolžnost nepremičninskega posrednika je, da stranko jasno in razumljivo pisno opozori na takšno napako (prvi odstavek 23. člena ZNPosr). Če nepremičninska družba pred sklenitvijo pogodbe, v zvezi s katero posreduje ne preveri pravnega stanja nepremičnine in kupca ne opozori glede pravnih napak nepremičnine, ne ravna s predpisano profesionalno skrbnostjo. Tožena stranka ne zatrjuje, da je svojo dolžnost opravila v skladu z zakonom, zato za škodo, ki nastane v posledici takšne napake, odgovarja.
Zakon opredeljuje izpolnitveni čas odškodninske obveznosti z nastankom škode (165. člen OZ). Trenutek škode ni definiran in ga je treba presojati glede na okoliščine konkretnega primera. Če gre za zmanjšanje premoženja škoda nastane, ko pride do zmanjšanja. Ta trenutek je objektivno zaznaven in je v konkretnem povezan s trenutkom, ko bosta tožnika denarna sredstva v vtoževanem znesku nakazala tistemu, ki bo zanju izdelal gradbeno dokumentacijo in bosta tudi plačala komunalni prispevek. Da bi že plačala omenjeni zadevi, tožnika ne trdita. Tožnika sta obravnavani postopek sprožila preuranjeno.
Terjatev tožnice temelji na pogodbi in je bil izveden dokazni postopek za ugotavljanje namena pogodbenih strank (ob samem sklepanju pogodbe). Zgolj osebe, ki so sklepale pogodbo, lahko izpovejo, kakšen je bil pogodbeni namen strank (ob sklepanju pogodbe).
Na narokih, kjer so se zasliševale priče, je tožnica imela prisotnega pooblaščenca. Ta bi lahko pričam postavil dodatna vprašanja, če je menil, da je to potrebno. Očitki, da sodišče pričam vprašanj glede konkretnih aktivnosti ni postavilo, tako ni na mestu.
STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – LASTNINJENJE
VSL0082069
SZ člen 111. ZPP člen 7, 337, 337/1. ZZD člen 227. ZTLR člen 28, 28/2. Zakon o lastnini na delih stavb člen 2, 2/3, 3, 3/1. ZLNDL člen 2, 2/1.
lastninska pravica na stanovanju – pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – zakonita posest – pravni naslov za prenos lastninske pravice – veriga pravih poslov – dobroverna posest – nemotena posest – družbena lastnina – pravica uporabe – prenos pravice uporabe – preoblikovanje pravice uporabe – lastninjenje – razpravno načelo – trditveno breme – pritožbena novota
Po stališču novejše sodne prakse je nedobroveren le tisti posestnik, ki ve, da mu ne pripada pravica do posesti ali pa bi moral to vedeti, dobre vere (opravičljive zmote in ustrezne skrbnosti posestnika glede prepričanja o lastništvu) pa ni mogoče izpodbiti zgolj s sklicevanjem na zemljiškoknjižne podatke. Dejstvo, da tožnica ni imela prve kupoprodajne pogodbe, samo po sebi tako ne more ovreči dobrovernosti njene posesti, kakor tudi ne dejstvo, da ne pozna okoliščin prenosa ustreznih upravičenj s toženkine pravne prednice na investitorja stavbe. Ni bilo namreč podlage za razumen dvom o tem, da je investitor imel ustrezna upravičenja za prodajo stanovanj v večstanovanjskih stavbah, ki jih je zgradil. Še manj podlago za zaključek o nedobroverni posesti predstavlja dejstvo, da tožnica ni bila vknjižena kot lastnica.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravnomočnost odločitve o zavrnitvi predloga - saniranje napak - vezanost na pravnomočne odločitve - ponovni predlog - predlog za odlog ali obročno plačilo sodne takse - enkratna možnost vložitve predloga - res iudicata - nov predlog - spremenjene okoliščine od pravnomočne odločitve
Pravnomočnost sanira morebitne napake v odločbi, sodišča pa so na pravnomočne odločbe vezana.
Predlog za oprostitev plačila sodne takse vsebuje (konzumira) tudi predlog za odlog ali obročno plačilo sodne takse. Predlog za oprostitev plačila sodne takse lahko za en postopek oz. za eno taksno obveznost ob enakih okoliščinah stranka poda le enkrat in sodišče o njem odloča samo enkrat.
Kot (vsebinsko) nov predlog za oprostitev (podredno obročno) plačilo sodne takse bi bilo mogoče obravnavati tožničin predlog le, če bi navajala in izkazala spremenjene okoliščine od pravnomočne odločitve o prvotnem predlogu (ki bi predstavljale dejansko podlago novemu predlogu).
USTAVNO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – MEDIJSKO PRAVO
VSL0064918
URS člen 39. OZ člen 134, 178.
prepoved posegov v človekove pravice – objava sodbe in opravičila – ugled – dobro ime – svoboda izražanja – širjenje neresničnih trditev o županu – župan
Ali je treba presojati zgolj naslov članka ali kontekst celotnega članka je odvisno od tega, kakšen je sporočilni pomen besedila oz. njegovega dela. Sporočilni pomen v obravnavani zadevi ni pomensko odprt, in prav izpostavljeni deli imajo negativno konotacijo, saj se pravno osebo, ki mora zastopati javne interese oz. interese občanov, prikazuje kot samovoljno, neetično, koruptivno - delujočo le v korist posameznikov, čeprav za to ni nikakršnih indicev ali dokazov. V članku so sporne izjave zapisane kot dejstva, toženka pa ni izkazala, da je utemeljeno verjela v resničnost očitanega. Njeno ravnanje tako presega mejo dopustnega izvrševanja pravice do svobode izražanja, zato je poseg v to pravico utemeljen.
prisilna poravnava - stečajni postopek - prekinitev predhodnega postopka o odločanju o začetku stečajnega postopka - dolžnikov predlog za odlog odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - zavlačevanje postopka
Dokler o začetku stečajnega postopka še ni odločeno, ima dolžnik pravico predlagati odpravo insolventnosti tudi s predlogom za postopek prisilne poravnave. Pritožbeno sklicevanje na prednost stečajnega postopka pred postopkom prisilne poravnave v smislu 140. člena ZFPPIPP je v konkretnem primeru, ko je stečajni postopek še v predhodni fazi, neutemeljeno.
V kolikor je dolžnik predlog za prisilno poravnavo vložil neposredno po vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka, je s tem odpadel razlog, da bi dolžnik moral uveljavljati odlog odločanja o upnikovem predlogu.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0075681
ZPP člen 7, 8, 154, 154/1, 212, 286, 286/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZOdvT člen 41. Odvetniška tarifa člen 7, 7/4, 12, 12/4.
gradbena pogodba – končni obračun – obseg izvedenih del – kvaliteta izvedenih del – trditveno in dokazno breme – izvedensko mnenje – ugotovitve izvedenca – povrnitev pravdnih stroškov – pravica do svobodne izbire odvetnika – odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko – kilometrina
Tožnik do konca naroka ni podal dejanskih trditev, na podlagi katerih bi bilo mogoče preveriti utemeljenost postavke porabljeni material iz njegovega končnega obračuna. Ni navedel, kateri material je v njej zajet, v kakšni količini in zakaj ga je obračunaval posebej, ne pa v okviru posameznih postavk v izvedenih delih in materialu. Tako te postavke ni zmogel preveriti niti izvedenec gradbene stroke ob ogledu stanovanja zaradi preveritve izmere količin materiala ter kvantitativnega in kvalitativnega pregleda izvedenih del. Tako je v izvedenskem mnenju navedel, da tega podatka v knjigi obračunskih izmer ni mogoče preveriti, zato je v svoj končni obračun izvedenih del in materiala v višini 14.115,88 EUR (3.382.730,00 SIT) vnesel celotni zatrjevani (vendar nepreverjeni) znesek materiala v višini 5502,83 EUR (1.318.700,00 SIT). To pomeni, da omenjenega zneska 5502,83 EUR (1.318.700,00 SIT) ni mogoče upoštevati v končnem obračunu, ker ga tožnik ni dokazal.
ZNP člen 19, 20, 118, 118/3. SPZ člen 70, 110, 110/1.
delitev stvari v solastnini – vzpostavitev etažne lastnine – prekinitev postopka
Vsak solastnik nepremičnine lahko zahteva, da sodišče v nepravdnem postopku razdeli solastnino na nepremičnini v etažno lastnino, če je takšna delitev mogoča. Odločbo o nastanku etažne lastnine izda sodišče, če je takšna delitev pravno in dejansko izvedljiva. Glede na višino deležev si v postopku prizadeva, da solastniki dobijo v naravi tisti posamezni del, za katerega izkažejo upravičen interes.
ZFPPIPP, člen 108, 108/1, 109, 119, 119/2, 119/3, 121, 128.
razrešitev upravitelja – nadomestni sklep – podrejena uporaba pravil pravdnega postopka – smiselna uporaba pravil zakona, ki ureja pravdni postopek
Smiselna uporaba (drugače kot neposredna uporaba) določb posameznega zakona pomeni uporabo teh določb v obsegu in na način, ki ustreza naravi (vsebini) pravnega razmerja, ki naj se z uporabo teh določb uredi.
Upraviteljici je bila naknadno dana možnost izjave, ki pa je ni izkoristila, zato prvostopno sodišče ni imelo razloga, da, glede na vsebinsko prazne navedbe upraviteljice, sklep o razrešitvi nadomesti z nadomestnim sklepom po drugem odstavku 128. člena ZFPPIPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0069758
URS člen 26. ZVPSBNO člen 15, 15/1. OZ člen 10, 131. ZPP člen 360, 360/1.
pravica do povračila škode – odškodnina za nepremoženjsko škodo – strah – duševne bolečine – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – uporaba ZVPSBNO
Sodna praksa je enotna, da predstavlja pravno podlago za vso nepremoženjsko škodo, ki je posledica prekomernega trajanja sodnega postopka, ZVPSBNO. Navedeni zakon pa določa, da je odškodninska tožba dovoljena pod pogojem, da je stranka v samem postopku izčrpala pospešitvena pravna sredstva – da je vložila nadzorstveno pritožbo, ki ji je bilo ugodeno ali rokovni predlog.
MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063214
OZ člen 183. Kodeks novinarjev Slovenije člen 5, 17.
denarna odškodnina pravni osebi - pravica do ugleda in dobrega imena - protipravnost posega - objektivna merila - pravična denarna odškodnina - objektivno in verodostojno poročanje - objava neresnic - subjektivno obarvana stališča - ustrezno opozorilo - profesionalna skrbnost - novinarska stroka - dolžnost preverjanja podatkov - legitimni interes javnosti do obveščenosti - vidnejši akterji v gospodarstvu
Pravna oseba že pojmovno ne more trpeti duševnih bolečin, zato po 183. členu OZ zadošča poseg v pravico do ugleda in dobrega imena.
V primeru, da članek že po objektivnih merilih protipravno posega v ugled in dobro ime pravne osebe, ji za takšen poseg pripada pravična denarna odškodnina.
Novinarji morajo o dogajanju poročati čim bolj objektivno in verodostojno, kadar s svojim pisanjem posegajo v pravice drugih. To pa ne pomeni, da so dolžni preprečiti objavo vsakršnih neresnic ali subjektivno obarvanih stališč - te je treba pregledno označiti.
S tem, ko je novinar navedel vire z imeni in priimki ter poskušal, čeprav neuspešno, pridobiti tudi C.-jev odziv, kar je v članku ustrezno označeno, je zadostil pogojem v zvezi s profesionalno skrbnostjo, ki velja v novinarski stroki.
Dolžnost preverjanja podatkov ni neomejena, saj bi bila kot takšna nezdružljiva z interesom javnosti do obveščenosti.
zapuščinski postopek – uvedba po uradni dolžnosti – oficiozni postopek – zavrnitev predloga upnika za uvedbo zapuščinskega postopka – stranke zapuščinskega postopka – upnik – imetnik terjatve do zapustnika – ločitev zapuščine – zahteva za ločitev zapuščine od dedičevega premoženja – nedovoljena pritožba – zavrženje pritožbe
Upnik, ki v zapuščinskem postopku priglasi svojo terjatev do zapustnika in ne zahteva ločitve zapuščine, ni stranka zapuščinskega postopka. Zato nima pravice do pritožbe zoper sklep, izdan v zapuščinskem postopku.