OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0066647
SZ-1 člen 30, 30/1, 68, 70, 71. SPZ člen 118.
dobava toplotne energije in plina – skupno odjemno mesto – terjatev dobavitelja do posameznega etažnega lastnika – upravnik – posredovanje podatkov o etažnem lastniku
Dobava toplotne energije in plina, ki poteka preko skupnega odjemnega mesta in skupnega števca, je izvršena za skupnost etažnih lastnikov. Delitev stroškov je stvar etažnih lastnikov ter naloga upravnika. Dobavitelj na način ali pravilnost delitve nima vpliva. Pri poravnavanju obveznosti upravnik deluje v imenu in za račun odjemalcev, saj mora poskrbeti, da prejeta plačila nemudoma dosežejo dobavitelja, v primeru, ko obveznosti niso poravnane v celoti, pa dobavitelju posredovati podatke o etažnih lastnikih, ki svojega dela obveznosti niso poravnali.
vračilo prejetih zneskov štipendije - pogodba o štipendiranju - zaposlitev pri drugem delodajalcu - obveznost vračila
Prvo toženka je dolžna tožeči stranki vrniti prejete zneske štipendije skupaj z zakonskimi obrestmi, saj se prvo toženka v nasprotju z dogovorom v pogodbi o štipendiranju ni zaposlila pri tožeči stranki po končanem študiju in tudi po zaključenem pripravništvu ne, ampak je pogodbo o zaposlitvi sklenila z drugim delodajalcem. To njeno ravnanje pa je po pogodbi o štipendiranju razlog za vrnitev prejetih zneskov štipendije skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
ZDR člen 126, 127, 126/2, 204, 204/2. ZEPD člen 19. ZPP člen 212. Kolektivna pogodba za javni sektor člen 16. ZSPJS člen 13, 13/2. Kolektivna pogodba za dejavnost poklicnega gasilstva člen 14.
plača - dodatek za sindikalno delo - obveznost plačila - javni uslužbenec - predsednik sindikata
Tožnik je v spornem obdobju pri toženi stranki opravljal neprofesionalno funkcijo predsednika sindikata. V Kolektivni pogodbi, sprejeti v okviru javnega zavoda, ki je v spornem obdobju veljala pri toženi stranki, je bilo določeno, da pripada sindikalnemu zaupniku, ki svoje funkcije ne opravlja profesionalno, mesečni dodatek najmanj v višini 10 % izhodiščne plače V. tarifnega razreda, kar se opredeli v pogodbi za sindikalno delo v zavodu. Tožnik ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto gasilec, ki je skladno s 16. členom Kolektivne pogodbe za javni sektor in 14. členom Kolektivne pogodbe za dejavnost poklicnega gasilstva uvrščeno v izhodiščni 21. plačni razred in se ga upošteva kot izhodiščni plačni razred pri določitvi višine dodatka za sindikalno delo. Ker tožena stranka tožniku v celotnem spornem obdobju ni plačala dodatka za sindikalno delo, je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
delitev solastnine – vrednost solastne nepremičnine – izvedenec – dokazovanje z drugim izvedencem
Dejstvo, da izvedensko mnenje odstopa od drugih cenitev, ki jih izpostavljata pritožnika, ni odločilno. Poskusnega izračuna vrednosti nepremičnin, ki ga je izdelal GURS, zaradi drugačnih osnov, ciljev in namenov skupinskega vrednotenja nepremičnin ni mogoče primerjati s cenitvijo v tem postopku, kjer je izvedenec ugotavljal tržno vrednost sporne nepremičnine glede na dejanske razmere, kot jih je ugotovil na ogledu.
Pritožnica je po opravljenem postopku mediacije na obravnavi 8. 10. 2015 podala izjavo, da umika dne 29. 5. 2015 podano pritožbo zoper sklep o prekinitvi postopka in napotitvi na pravdo.
Neutemeljen je pritožbeni ugovor, da je menica neveljavna, ker na njej ni toženčevega podpisa kot trasata ali kot akceptanta. Tako iz originala (ki ga je sodišče prve stopnje vpogledalo na glavni obravnavi) kot tudi iz kopije, ki je enaka originalu, nedvomno izhaja, da je menico s pripisom „sprejemam“ lastnoročno podpisal, s čimer je menico veljavno akceptiral in se s tem zavezal, da bo menično obveznost kot glavni dolžnik poravnal. Pritožbenih pavšalnih navedb, da menice ni podpisal, pri čemer tekom postopka ni oporekal pristnosti podpisa, temveč je zgolj zatrjeval, da pogosto ni vedel kaj podpisuje, pritožbeno sodišče, upoštevaje pravni standard skrbnosti povprečnega človeka, ne more sprejeti.
huda telesna poškodba – zavrta gibljivost hrbtenice – spondilodiscitis – degenerativne spremembe – renta – revalorizacija – invalidnina – neprejemanje invalidnine – neustrezno ravnanje kirurga – telesne bolečine in nevšečnosti pri zdravljenju – težave pri spolnosti – invalid tretje kategorije
Ker se rente ne revalorizirajo avtomatično glede na porast življenjskih stroškov, saj nimajo narave preživninske, temveč odškodninske obveznosti, tožnik pa ni postavil ustreznih trditev, ki bi narekovale ugoditev tožbenemu zahtevku v delu, kjer pavšalno uveljavlja revalorizacijo, je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi toženke ugodilo in sodbo glede rentnega zahtevka spremenilo tako, da je zahtevo po revalorizaciji zavrnilo. Tožniku sicer ni mogoče odreči možnosti, da utemelji povečanje rente na podlagi spremenjenih okoliščin, vendar pa bo to moral izkazovati skladno s 175. členom OZ.
Ker tožnik invalidnine ne prejema, toženka pa ni konkretizirano zatrjevala, da za sprejem izpolnjuje pogoje, zneska invalidnine ni mogoče upoštevati pri dosoji odškodnine.
O vrnitvi zaplenjenega premoženja odloča sodišče, ki je izvršilo kazen zaplembe premoženja, v nepravdnem postopku. Glede na ugotovitev, da je kazen zaplembe glede navedenega premoženja izvršilo Okrajno sodišče v Slovenskih Konjicah, je sodišče pravilno odločilo, da Okrajno sodišče v Ljubljani ni krajevno pristojno za odločanje v tej zadevi.
zunajzakonska skupnost – izvenzakonska skupnost – dedna pravica – stalno prebivališče – formalna prijava stalnega prebivališča – skupno življenje – življenjska skupnost – ločeno življenje – razpad življenjske skupnosti
Formalna prijava stalnega bivališča, ki jo izpostavlja pritožnica, za presojo o skupnem življenju zunajzakonskih partnerjev ni pravno odločilna. Relevantno je, kje in na kakšen način sta tožnica in zapustnik dejansko živela.
Kljub kratkotrajni začasni odselitvi tožnice ob njenem vsakodnevnem vračanju k zapustniku in skrbi zanj ni mogoče govoriti o ločenem življenju, pa tudi o razpadu življenjske skupnosti ne.
motenje posesti – posestno varstvo – spor zaradi motenja posesti – motenjska pravda – aktivna legitimacija – dejanska posest – lastninska posest – pravica do posesti – posest na podlagi pravnomočne sodne odločbe
Sodišče v sporih zaradi motenja posesti daje varstvo glede na zadnje posesti in nastalo motenje. Pri tem se ne upošteva pravica do posesti in dobrovernost posestnika. Posestno varstvo torej ne izhaja iz pravice do posesti, ampak iz gole posesti kot dejanske oblasti nad stvarjo. Kdor ima dejansko oblast nad stvarjo v času pred motilnim dejanjem, je aktivno legitimiran v motenjski pravdi.
V posestnem sporu se tožena stranka izjemoma lahko sklicuje na svojo pravico do posesti, in to samo v primeru, da je tisti, ki naj bi posest motil, pravico do posesti pridobil na podlagi pravnomočne sodne odločbe.
pritožba – telefaks – sredstvo komunikacijske tehnologije – založitev predujma za izvedenca – izvedenec – dokaz z izvedencem
Odločitev o zavrženju pritožbe, prenesene prek telefaksa, ni pravilna. ZPP v 105.b členu jasno določa, da se pritožbe lahko vložijo tudi s pomočjo telefaksa kot sredstva komunikacijske tehnologije.
padec na poledenelem parkirišču – padec delavca na parkirišču delodajalca – nadzor nad izvajalcem zimske službe – malomarno izvajanje zimske službe – zimska služba
Ker je zunanji izvajalec opravljal zimsko službo na podlagi pogodbe z družbo B., ni bil odvisen in podrejen družbi C., ki posledično ne more odškodninsko odgovarjati zaradi morebitne opustitve nadzora.
Pogodba ni bila sklenjena v predpisani obliki in zato nima pravnih učinkov, sodišče tudi ni sledilo trditvam o realizaciji ustno sklenjene pogodbe.
Sodišče prve stopnje je v okviru materialnoprocesnega vodstva na prvem naroku za glavno obravnavo tožečo stranko opozorilo na nesklepčnost tožbenega zahtevka, tožnika pozvalo na popravo, določilo rok za popravo in opozorilo na posledice, do katerih bo prišlo, če tožba v roku ne bo popravljena.
ZPP člen 355. ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker je v zvezi s presojo zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zavzelo zmoten dokazni zaključek glede vsebine delovnih nalog tožnice po pogodbi o zaposlitvi, ter zato zmotno zaključilo, da tožnica ni storila očitane kršitve, ker za opravljanje določenih del in nalog ni bila zadolžena. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava presoditi, ali je tožnica z očitanimi kršitvami, ki so bile podlaga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi kršila delovne obveznosti po 1. in 2. alinei 1. odst. 110. člena ZDR-1.
sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi - napaka volje - absolutna bistvena kršitev določb postopka - načelo kontradiktornosti
Iz tožbenih navedb izhaja, da je bila tožnica na sestanku na sedežu tožene stranke prisiljena napisati izjavo, da želi sporazumno prenehanje delovnega razmerja in da podpisati sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. V času podpisa zaradi psihičnega pritiska in šoka (verbalni napadi, žalitve, neupravičene obtožbe in očitki obeh vodij ter zadrževanje v pisarni) ni imela v oblasti svojega ravnanja in tudi ni mogla razumeti posledic svojega ravnanja, postalo ji je slabo in začelo se ji je vrteti, zato se je ustrašila za svoje zdravje in varnost in ob tem ni vedela, kaj podpisuje. Tožnica je predlagala postavitev izvedenca psihiatra, ki bi ugotovil, ali je bila v času podaje pisne izjave o sporazumni odpovedi pogodbe o zaposlitvi in v času podpisovanja sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi glede na njeno psihofizično stanje poslovno sposobna. Glede na tožbene trditve in izpoved tožnice sodišče ne more samo ugotoviti, ali se je tožnica zavedala posledic svojega ravnanja, saj za to nima ustreznega strokovnega znanja. Ocena sodišča prve stopnje o nepotrebnosti izvedbe dokaza s postavitvijo izvedenca pomeni nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno in absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Toženka je zatrjevala, da je tožnik samovoljno shranil pohištvo v gospodarskem poslopju, izpovedala pa je, da je to storil že leta 2010, zato je prvo sodišče pravilno ugotovilo, da toženka ni izvrševala dovoljene samopomoči, ko je zamenjala ključavnico na vratih gospodarskega poslopja.
dokazovanje – dokazovanje z izvedencem – informativni dokaz – ugovor sočasne izpolnitve
V postopku se z izvedenci dokazujejo trditve stranke, prepovedano pa je ugotavljanje dejstev (in izvajanje dokazov zanje), ki jih stranke niso zatrjevale. Prepovedana je izvedba dokazov v informativne namene, to je izvajanje dokazov, na podlagi katerih bi stranka šele ugotovila, katera dejstva so zanjo pravno relevantna in naj bi se nato v postopku upoštevala.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0060983
OZ člen 131.
pravica do zasebnosti – pravica do varstva osebnostnih pravic – pravica do svobode izražanja – tehtanje pravic v koliziji – relativno javna oseba – javni interes – novinarsko poročanje – odškodninska odgovornost odvetnika
Sodišče prve stopnje je vzpostavilo pravično ravnovesje med tožničino pravico do varstva zasebnosti in osebnostnih pravic ter pravico družb A. in B. do svobode izražanja. V tožbi zatrjevane medijske objave se namreč nanašajo na novinarsko poročanje o sumih storitev kaznivih dejanj in izpostavljanje nepravilnosti v zvezi z delovanjem doma za starejše. Posledično ni utemeljeno v pritožbi izpostavljeno stališče, da poročanje o sumu kaznivih dejanj v domu za starejše ni bilo dopustno. Tožnica je namreč kot direktorica nezakonitega doma pridobila status relativno javne osebe in je bila upravičeno prepuščena poročanju medijev, javnost pa je imela upravičen interes biti obveščena o nepravilnostih v zvezi z delovanjem doma za starejše. Novinarske objave pa se tudi sicer niso nanašale na poročanje o podrobnostih iz tožničinega zasebnega življenja. Ker je šlo v konkretnem primeru za novinarsko poročanje o temi velikega pomena za javnost, je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno dalo svobodi izražanja večjo ustavnopravno težo. Novinarske objave namreč niso prekoračile vsebinskih okvirov razprave in so po oceni pritožbenega sodišča prispevale k odprti javni razpravi o družbeno pomembni zadevi, in sicer glede ravnanja s starostniki v institucionalnem varstvu.
URS člen 29, 29/1-3.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3.
izvajanje dokazov - pravice obrambe - zaslišanje soobtožencev - navzočnost obdolženca pri zaslišanju prič
S pritožnikom se je mogoče strinjati le v toliko, da priznanje soobtoženca ne more biti podlaga za obsodilno sodbo zoper drugega soobtoženca v primeru, ko sodišče soobtožencu, ki kaznivo dejanje zanika ali se v kazenskem postopku ne zagovarja, ne ponudi možnosti, da se z zagovorom soobtoženca, ki ga obremenjuje, seznani oz. mu ne ponudi možnosti, da zagovor soobtoženca, ki je kaznivo dejanje priznal, s postavljanjem vprašanj ovrže ali pa si svoj položaj v kazenskem postopku vsaj izboljša. Iz spisovnih podatkov izhaja spoznanje, da je sodišče prve stopnje izkoristilo vse možnosti za zagotovitev pravice obtožencev do obrambe in poštenega sojenja, tako, kakor to določa 6. člen Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Po tej Konvenciji med minimalne pravice obdolženca v kazenskem postopku sodi tudi pravica, da zaslišuje oziroma zahteva zaslišanje obremenilnih prič (tudi soobdolžencev) in da doseže navzočnost in zaslišanje razbremenilnih prič ob enakih pogojih, kot veljajo za obremenilne.
OZ člen 635, 635/1, 663, 663/2, 663/3. ZPP člen 285.
gradbena pogodba – plačilo opravljenega dela – uveljavljanje napak – pobotni ugovor – nasprotna tožba – obvestilo o napaki – prekluzivni rok – materialno procesno vodstvo
Ustaljena sodna praksa je jasna: kadar se odškodnina pokriva s katerim od jamčevalnih zahtevkov, veljajo zanje roki kot za ostale jamčevalne zahtevke. Če gre torej za škodo na stvari, ki je predmet pogodbe in jo je treba nadomestiti kot odpravo napake z delom, opravljenim v celoti znova, je povrnitev stroškov za odpravo napak eden od jamčevalnih zahtevkov in nima narave samostojnega odškodninskega zahtevka. Drugače pa je, kadar škoda, ki izvira iz napake, ne pokriva napake same in v teh primerih gre za odškodninski zahtevek po pravilu odškodninskega prava. Tako se izkaže, da so zahtevki pritožnika bili zahtevki na odpravo napak in bili podvrženi enoletnemu roku 635. člena OZ.
Zadeva je bila že dvakrat pred pritožbenim sodiščem, ki je tudi razgrnilo možno pravno podlago v tem sporu, kar pomeni, da sodišču ni bilo treba opraviti materialnega vodstva pravde po 285. člena ZPP.