sodno posestno varstvo – motenje posesti – rok za vložitev tožbe – subjektivni rok – zavrženje tožbe
Subjektivni rok za sodno posestno varstvo sicer začne teči šele takrat, ko posestnik izve za motenje in storilca, vendar to ne pomeni, da sme posestnik pri tem zanemariti običajno skrbnost, ki se pričakuje od udeležencev v stvarnopravnih razmerjih. Bistveno je torej, kdaj je posestnik lahko izvedel za motenje in storilca.
Postavitev električnega pastirja po končani zimi vsakič (vsako leto) ni novo, samostojno motilno dejanje. Spremembo režima (posestnega stanja) je pomenila le prva postavitev električnega pastirja, saj je bila ta odstranjena zaradi spremembe letnega časa, ne zaradi tožnikovega prostega prehoda. Zato začneta roka iz 32. člena SPZ teči od prve postavitve, tj. od prvega motenja.
Dedni dogovor ima učinek sodne poravnave, zato ga je mogoče izpodbijati le s tožbo za razveljavitev sodne poravnave, ne pa s pritožbo proti sklepu o dedovanju.
Za presojo obveznosti zavarovalnic po pogodbi o prostovoljnem zavarovanju izgube zavarovančeve splošne delovne sposobnosti (invalidnosti) zaradi nezgode niso bistvene posamične postavke iz tabele invalidnosti, na podlagi katerih zavarovalnica ugotavlja stopnjo invalidnosti. Pomembna je trditvena podlaga tožeče stranke, da je utrpela invalidnost zaradi nezgode in odmera dela zavarovalne vsote v skladu s to oceno. Zato je pomembno, da je tožnik zahteval skupno višji zahtevek, kot ga je ugotovil izvedenec in višji denarni zahtevek v skladu z zavarovalno vsoto. Kljub temu, da je za posamično invalidnost po tabeli postavil prenizko oceno oziroma odstotek invalidnosti, drugje pa preveč, to ne pomeni, da bi bilo sodišče vezano pri odločanju na to trditveno podlago oziroma ne bi smelo prisoditi zavarovalnino, ki gre tožniku znotraj skupno ocenjene invalidnosti.
delitev solastnine – vrednost solastne nepremičnine – izvedenec – dokazovanje z drugim izvedencem
Dejstvo, da izvedensko mnenje odstopa od drugih cenitev, ki jih izpostavljata pritožnika, ni odločilno. Poskusnega izračuna vrednosti nepremičnin, ki ga je izdelal GURS, zaradi drugačnih osnov, ciljev in namenov skupinskega vrednotenja nepremičnin ni mogoče primerjati s cenitvijo v tem postopku, kjer je izvedenec ugotavljal tržno vrednost sporne nepremičnine glede na dejanske razmere, kot jih je ugotovil na ogledu.
sestava sodišča – strokovni sodelavec – zakonska pooblastila za odločanje – ustavitev izvršbe – vsebina predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine – podatki, potrebni za izvršbo – transakcijski račun upnika
Ker izvršbe na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet ni mogoče opraviti drugače, kot da se prenos denarnega zneska, za katerega je dovoljena izvršba, opravi na upnikov račun (kar izhaja tudi iz pravnomočnega sklepa o izvršbi), tega pa upnica kljub več pozivom sodišča prve stopnje v skladu z drugim odstavkom 40. člena ZIZ ni navedla, obstajajo ovire, zaradi katerih izvršbe objektivno ni mogoče opraviti. Cilj izvršilnega postopka je namreč poplačilo upnika, tega cilja pa ni mogoče doseči, če upnik s svojo pasivnostjo preprečuje opravo predlagane izvršbe tako, da zahtevanih obveznih podatkov v skladu z določbo 40. člena ZIZ sodišču ne posreduje.
Tožena stranka tožniku ni omogočila zagovora pred podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita že iz tega razloga. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da naj bi tožena stranka tožniku zagovor omogočila s tem, ko je ga je v dopisu o prenehanju delovnega razmerja pozvala, da predloži dokazila o opravičeni odsotnosti v spornem obdobju. Glede na to, da je tožniku pogodbo o zaposlitvi že izredno odpovedala, s tem tožniku ni dala možnosti zagovora pred odpovedjo, sploh pa iz dopisa izhaja, da je tožena stranka tožnika pozvala na predložitev dokazil zaradi obračuna plače in ne zaradi ugotovitve morebitne upravičene odsotnosti z dela.
dodatek za stalno pripravljenost - javni uslužbenec - obveznost plačila - kompenzacija ur
Tožnica ni upravičena do plačila dodatka za stalno pripravljenost v spornem obdobju, ker je ure stalne pripravljenosti kompenzirala z odsotnostjo v rednem delovnem času in z opravljenimi nadurami, za kar je prejela plačilo.
SPZ člen 28, 66, 66/3. ZTLR člen 72, 72/1, 72/2. ZPP člen 195, 316, 316/1.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – originarna pridobitev lastninske pravice – ugotovitev lastninske pravice – priposestvovanje – solastnina – navadno sosporništvo – pripoznava tožbenega zahtevka – dobroverna lastniška posest
Narava pravice (priposestvovanje lastninske pravice) solastnikov sporne nepremičnine ne postavlja v tako razmerje, ki bi terjalo njihovo enotno obravnavanje. Toženci kot solastniki nepremičnine so namreč navadni sosporniki.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0075830
ZIZ člen 17, 17/1, 55, 55/1, 55/1-4. ZPP člen 313. OZ člen 299, 299/1.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova – nedenarna terjatev – vzpostavitev prejšnjega stanja – načelo formalne legalitete – vezanost na izvršilni naslov – izterjava stroškov pravdnega postopka – zakonske zamudne obresti od stroškov pravdnega postopka – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – opredelitev začetka teka zakonskih zamudnih obresti v izvršilnem naslovu
V primeru, ko izvršilni naslov izrecno določa, da dolguje dolžnik zakonske zamudne obresti od poteka paricijskega roka dalje, je začetek teka zakonskih zamudnih obresti jasno in nedvoumno opredeljen z iztekom paricijskega roka.
OZ člen 635, 635/1, 663, 663/2, 663/3. ZPP člen 285.
gradbena pogodba – plačilo opravljenega dela – uveljavljanje napak – pobotni ugovor – nasprotna tožba – obvestilo o napaki – prekluzivni rok – materialno procesno vodstvo
Ustaljena sodna praksa je jasna: kadar se odškodnina pokriva s katerim od jamčevalnih zahtevkov, veljajo zanje roki kot za ostale jamčevalne zahtevke. Če gre torej za škodo na stvari, ki je predmet pogodbe in jo je treba nadomestiti kot odpravo napake z delom, opravljenim v celoti znova, je povrnitev stroškov za odpravo napak eden od jamčevalnih zahtevkov in nima narave samostojnega odškodninskega zahtevka. Drugače pa je, kadar škoda, ki izvira iz napake, ne pokriva napake same in v teh primerih gre za odškodninski zahtevek po pravilu odškodninskega prava. Tako se izkaže, da so zahtevki pritožnika bili zahtevki na odpravo napak in bili podvrženi enoletnemu roku 635. člena OZ.
Zadeva je bila že dvakrat pred pritožbenim sodiščem, ki je tudi razgrnilo možno pravno podlago v tem sporu, kar pomeni, da sodišču ni bilo treba opraviti materialnega vodstva pravde po 285. člena ZPP.
krivdna odgovornost – opustitev dolžne skrbnosti – deljena odgovornost – padec na vhodu v stavbo – mokra in gladka lesena deska
Tožnica je zelo dobro poznala vhod v prostore društva, saj je tja večkrat prišla, pa očitno pri hoji proti stopnišču ni gledala, kod stopa. To pomeni, da je bila pri hoji do vrat očitno nepazljiva, sicer bi morala, glede na dobro vidljivost in primerno obutev, opaziti leseno desko in jo, četudi zdrsljivo, ustrezno obvladati.
huda telesna poškodba – zavrta gibljivost hrbtenice – spondilodiscitis – degenerativne spremembe – renta – revalorizacija – invalidnina – neprejemanje invalidnine – neustrezno ravnanje kirurga – telesne bolečine in nevšečnosti pri zdravljenju – težave pri spolnosti – invalid tretje kategorije
Ker se rente ne revalorizirajo avtomatično glede na porast življenjskih stroškov, saj nimajo narave preživninske, temveč odškodninske obveznosti, tožnik pa ni postavil ustreznih trditev, ki bi narekovale ugoditev tožbenemu zahtevku v delu, kjer pavšalno uveljavlja revalorizacijo, je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi toženke ugodilo in sodbo glede rentnega zahtevka spremenilo tako, da je zahtevo po revalorizaciji zavrnilo. Tožniku sicer ni mogoče odreči možnosti, da utemelji povečanje rente na podlagi spremenjenih okoliščin, vendar pa bo to moral izkazovati skladno s 175. členom OZ.
Ker tožnik invalidnine ne prejema, toženka pa ni konkretizirano zatrjevala, da za sprejem izpolnjuje pogoje, zneska invalidnine ni mogoče upoštevati pri dosoji odškodnine.
Toženka je zatrjevala, da je tožnik samovoljno shranil pohištvo v gospodarskem poslopju, izpovedala pa je, da je to storil že leta 2010, zato je prvo sodišče pravilno ugotovilo, da toženka ni izvrševala dovoljene samopomoči, ko je zamenjala ključavnico na vratih gospodarskega poslopja.
sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi - napaka volje - absolutna bistvena kršitev določb postopka - načelo kontradiktornosti
Iz tožbenih navedb izhaja, da je bila tožnica na sestanku na sedežu tožene stranke prisiljena napisati izjavo, da želi sporazumno prenehanje delovnega razmerja in da podpisati sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. V času podpisa zaradi psihičnega pritiska in šoka (verbalni napadi, žalitve, neupravičene obtožbe in očitki obeh vodij ter zadrževanje v pisarni) ni imela v oblasti svojega ravnanja in tudi ni mogla razumeti posledic svojega ravnanja, postalo ji je slabo in začelo se ji je vrteti, zato se je ustrašila za svoje zdravje in varnost in ob tem ni vedela, kaj podpisuje. Tožnica je predlagala postavitev izvedenca psihiatra, ki bi ugotovil, ali je bila v času podaje pisne izjave o sporazumni odpovedi pogodbe o zaposlitvi in v času podpisovanja sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi glede na njeno psihofizično stanje poslovno sposobna. Glede na tožbene trditve in izpoved tožnice sodišče ne more samo ugotoviti, ali se je tožnica zavedala posledic svojega ravnanja, saj za to nima ustreznega strokovnega znanja. Ocena sodišča prve stopnje o nepotrebnosti izvedbe dokaza s postavitvijo izvedenca pomeni nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno in absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
dokazovanje – dokazovanje z izvedencem – informativni dokaz – ugovor sočasne izpolnitve
V postopku se z izvedenci dokazujejo trditve stranke, prepovedano pa je ugotavljanje dejstev (in izvajanje dokazov zanje), ki jih stranke niso zatrjevale. Prepovedana je izvedba dokazov v informativne namene, to je izvajanje dokazov, na podlagi katerih bi stranka šele ugotovila, katera dejstva so zanjo pravno relevantna in naj bi se nato v postopku upoštevala.
pravočasnost navedb – opozorila glede posledic zamude
Pritožba pravilno opozarja na zmotnost stališča prvega sodišča glede neupoštevanja tožničinih navedb iz pripravljalne vloge dne 11. 6. 2014. Čeprav je tožnica pripravljalno vlogo vložila po preteku 15-dnevnega roka, in v vlogi tudi ni navedla opravičljivega razloga za zamudo, prvo sodišče ni imelo podlage za sprejeto odločitev o neupoštevanju podanih navedb. Pritožba pravilno opozarja na nujnost opozorila glede posledic zamude, kar izhaja iz določbe 286.a člena ZPP. Sodišče tožnice na naroku, na katerem ji je bil dodeljen rok za izjasnitev o bančnih izpisih, ni opozorilo na posledice zamude, zato je odločitev o neupoštevanju navedb iz vloge z dne 11. 6. 2014, nepravilna.
odškodninska odgovornost – vzročna zveza – povrnitev nepremoženjske škode – pravno priznana škoda – strah – primarni strah
Odločitev sodišča, da v obravnavani zadevi ni izpolnjen dejanski stan iz prvega odstavka 179. člena OZ, temelji na predhodni ugotovitvi, da je šlo za trk nizke intenzitete. Zato tožnik ni mogel utrpeti intenzivnega primarnega strahu ali strahu, ki bi za dalj časa porušil njegovo duševno ravnovesje, kar bi bil pogoj za obstoj pravno priznane škode.
civilni delikt - predpostavke - vzročna zveza - neustrezno zdravljenje - prosta presoja dokazov - ocena izvedenskega mnenja
Ocena izvedenskega mnenja, njegove strokovnosti, razumljivosti, zanesljivosti in prepričljivosti, je dokazna ocena, podvržena prosti presoji dokazov po 8. členu ZPP, in ne uporaba materialnega prava.
vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo – povrnitev nepremoženjske škode – pretep – udarec s kijem – nož – napad z nožem – razpočna rana na čelu – vreznina na desni podlahti – nevšečnosti med zdravljenjem – telesne bolečine – strah
Verbalni dvoboj med pravdnima strankama ne more biti opravičilo za telesno obračunavanje.