Temelj vtoževane terjatve je izplačilo odškodnine zaradi nastopa zavarovalnega primera. Tožena stranka je s plačilom le delno plačala vtoževano terjatev, hkrati pa je s tem v celoti pripoznala temelj vtoževane terjatve.
Terjatve iz naslova obresti zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve.
krivdna odgovornost - protipravno ravnanje – kršitev športnih pravil
Kršitve pravil so sestavni del igre samo, če niso storjene na posebno predrzen ali nešporten način in pri pretirano grobi igri. V tožnikovem primeru očitno ni šlo zgolj za naključno ali nehoteno kršitev pravil športne igre, pač pa za namerno grobo in nešportno ravnanje, kar dokazuje tudi disciplinska sankcija, ki je bila izrečena tožniku.
Če listina izpolnjuje vse pogoje, da je menica, je izpolnjena formalna predpostavka izvršbe, ki (ob obstoju tudi drugih predpostavk) omogoča izdajo sklepa o izvršbi.
Ugotovitev, da upnik v predlogu ne zatrjuje, da bi menico predložil v plačilo dolžniku oziroma da to iz menice ne izhaja, ne pomeni pomanjkanja začetne materialne predpostavke, zaradi katere bi bila podana ovira za dovolitev izvršbe.
Če bi sodišče štelo, da formalna predpostavka ni izpolnjena, bi moralo s predlogom ravnati kot z nepopolno vlogo, in če se pomanjkljivosti ne da odpraviti, predlog zavreči.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini – priposestvovanje idealnega dela nepremičnine - priposestvovanje solastnika – javno dobro
Dobra vera priposestvovalca mora obstajati vso priposestvovalno dobo.
Res je sicer, da načeloma ni mogoče priposestvovanje idealnega dela nepremičnine, a to ne velja v primeru, ko je tisti, ki uveljavlja pridobitev lastninske pravice na idealnem delu nepremičnine, že solastnik preostalega idealnega dela iste nepremičnine. V takšnem primeru namreč priposestvovanje idealnega dela nepremičnine ni v nasprotju s konceptom posesti kot dejanske oblasti nad stvarjo in pojmom solastnine, ki izključuje lastninsko pravico na realnem delu stvari.
ničnost pogodbe - izbrisna tožba - promet s kmetijskimi zemljišči - kupoprodajna pogodba - zakonita posest - neveljavnost pogodbe - dobroverna posest - opravičljiva zmota - nasprotovanje morali - nasprotovanje prisilnim predpisom - priposestvovanje lastninske pravice - dvakratna prodaja nepremičnine
Pri uveljavljanju ničnosti pozneje sklenjene kupoprodajne pogodbe zaradi nemoralnosti se ni mogoče sklicevati na pred sklenjeno nično kupoprodajno pogodbo za isto nepremičnino, saj zaradi ničnosti prej sklenjene pogodbe ni bilo pravnih ovir, ki bi omejevale pravico razpolaganja z nepremičnino. Ob tem postane pravno nepomembna tudi dobrovernost oziroma nedobrovernost pogodbenih strank pozneje sklenjene kupoprodajne pogodbe. Tudi če bi pogodbeni stranki pozneje sklenjene kupoprodajne pogodbe vedeli za obstoj nične kupoprodajne pogodbe, bi bilo od povprečno skrbnega človeka preveč pričakovati, da bi se ukvarjal s pravnim vprašanjem konvalidacije te pogodbe.
odsotnost stranke z naroka – zaslišanje strank – predlog za preložitev naroka – zavrnitev dokaznega predloga – vnaprejšnja dokazna ocena
Sodišče mora dati stranki možnost sodelovanja v postopku, na stranki pa je, ali bo to možnost tudi izkoristila. Sodišče je imelo utemeljen razlog, da opravi narok v odsotnosti toženca in da zasliši samo tožnika, saj toženec preložitve naroka ni predlagal, niti v pritožbi ne zatrjuje, da tega zaradi nenadnega in nepredvidljivega dogodka ni mogel storiti.
Opustitev izvedbe dokaza v zvezi z odločilnim dejstvom z utemeljitvijo, da je dejansko stanje zadosti razjasnjeno in da izvedba dokaza ne bi vplivala na drugačno odločitev v zadevi, predstavlja nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno.
ZNPosr člen 2, 2-3, 5, 5/2, 13, 25, 25/2. OZ člen 191.
pogodba o nepremičninskem posredovanju – plačilo za posredovanje – neupravičena pridobitev – pravila vračanja – kdaj se ne mora zahtevati vrnitev – plačilo, da bi plačnik izognil sili
Bistvo posredovanja v prometu z nepremičninami je vzpostavljanje stika med naročnikom in tretjo osebo, kar vključuje pogajanja ter priprave za sklenitev pravnih poslov, katerih predmet je točno določena nepremičnina, pri čemer mora biti pogodba o posredovanju v prometu z nepremičninami pisna.
Če je plačnik plačilo opravil, da bi se izognil sili (izgubi are), lahko zahteva vrnitev plačanega zneska .
Določba drugega odstavka 11. člena ZPP denarnega kaznovanja ne omejuje alternativno bodisi na stranko bodisi na osebo, ki nastopa na njeni strani, kar je mogoče sklepati že z jezikovno razlago te določbe, glede na to, kako opredeljuje, komu vse in v katerih primerih lahko sodišče izreče denarno kazen. Bistveni pogoj za izrek denarne kazni je obstoj zlorabe pravice z namenom škodovati drugemu, in tistega, ki svoje pravice zlorablja, sme izvršilno sodišče tudi kaznovati – naj bo to stranka sama, njen zakoniti zastopnik ali oba hkrati. Določbe ZPP je treba v izvršilnem postopku uporabljati smiselno, v duhu določb ZIZ in ob upoštevanju specifičnih značilnosti izvršilnega postopka, ki se po svoji naravi v marsičem, zlasti pa po poudarjenem načelu hitrosti razlikuje od pravdnega postopka.
Dolžnik z vlaganjem nepopolnih predlogov za oprostitev plačila sodnih taks zlorablja svojo procesno pravico do taksne oprostitve do te mere, da nesorazmerno posega v upnikovo pravico do učinkovitega sodnega varstva in v samo bistvo učinkovitega izvršilnega postopka.
spor majhne vrednosti – izdaja sodbe brez obravnave – razpis naroka za glavno obravnavo – odločitev na podlagi pisnih dokazov
Med strankama je sporen obstoj terjatve tožene stranke do tožeče, sodišče prve stopnje pa je izpodbijano sodbo utemeljeno izdalo brez naroka, na podlagi pisnih dokazov. Nobena stranka izvedbe naroka namreč ni zahtevala, stranki pa sta v spis vložili le listinske dokaze, ostalih dokaznih predlogov niti nista podali.
ugovor zastaranja odškodninske terjatve – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – potek zdravljenja – stabilizirano zdravstveno stanje - obseg škode
Šteje se, da je obseg nepremoženjske škode mogel oškodovancu biti znan, ko je zdravljenje zaključeno in se je zdravstveno stanje oškodovanca objektivno gledano tako ustalilo, da je bilo mogoče opredeliti višino tožbenega zahtevka. Ni nujno, da je zdravljenje poškodb v celoti končano. Zadostuje, da je oškodovančevo zdravstveno stanje stabilizirano do mere, ki dopušča opredelitev škode. Četudi oškodovanec za obseg škode morebiti ne ve, zastaranje prične teči, ko bi glede na vse okoliščine primera ob običajni vestnosti lahko zvedel za vse elemente, ki bi mu omogočili uveljaviti odškodninski zahtevek.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 49, 50, 51.
odmera nagrade izvedencu – opazovani stiki – zbiranje dodatnih informacij – nagrada za pisno izdelavo mnenja – izdelava zahtevnega mnenja
Opazovani stiki kot pregled so zajeti v nagradi po 50. členu Pravilnika, ki posebne postavke za ta del ne določa.
Zbiranje dodatnih informacij (pri centru za socialno delo in varni hiši) ne sodi v samostojno postavko po 49. členu Pravilnika in je zajeta v nagradi za pisno izdelavo mnenja (51. člen Pravilnika).
kondemnatorni del sklepa o izvršbi – izrek – regres zavarovalnice – izguba zavarovalnih pravic – odklonitev preizkusa alkoholiziranosti.
Sodišče prve stopnje bi moralo odločati, ali ostane sklep o izvršbi v kondemnatornem delu izreka (prvi odstavek) in stroškovnem delu (tretji odstavek) v veljavi ali ne. S tem, ko je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku (gre za tožbeni zahtevek, vsebovan v kondemnatornem delu sklepa), je podana bistvena kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve.
Ker je toženec odklonil preizkus alkoholiziranosti, je izgubil zavarovalno zaščito, spričo česar je regresni zahtevek tožnice utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0073889
ZOR člen 376, 376/1, 376/2, 376/3, 371.
nezmožnost uporabe najetih prostorov - povzročitev škode - podlage za odgovornost - kršitev pogodbe - civilni delikt - povračilo škode - premoženjska škoda - izgubljen dobiček - denarna odškodnina - zastaranje odškodninske terjatve - sukcesivno nastajajoča škoda - škoda zaradi neizročitve poslovnih prostorov
Z nezakonito deložacijo oziroma izprtjem tožeče stranke iz najetih prostorov tako, da jih ni več mogla uporabljati, je le-tej nastala škoda zaporedno oziroma postopno s potekom časa.
Pri zahtevi za povrnitev (celotne) sukcesivno nastajajoče škode je treba upoštevati, da pravočasno uveljavljanje prve takšne škode pretrga zastaranje in je zato mogoče uveljavljati tudi povrnitev nadaljnjih škod. Če oškodovanec zamudi zastaralni rok za uveljavljanje prvega zahtevka, je zastarana celotna terjatev.
ZPP člen 124, 286b, 286b/1, 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 47, 75, 87, 99.
vznemirjanje lastninske pravice – nepravilna izvedba dokaznega predloga – ogled na kraju samem – absolutna bistvena kršitev postopka – pravočasno grajanje procesnih kršitev
Pritožba uveljavlja absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj tožeča stranka smiselno zatrjuje, da naj bi sodišče prve stopnje nepravilno izvedlo dokazni predlog tožeče stranke za ogled na kraju samem.
Uspešno uveljavljanje procesnih kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je pogojeno s tem, da mora stranka, skladno z določili 1. odstavka 286.b člena ZPP kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče; kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, pa se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti.
pravica do izjave – opustitev zaslišanja stranke – neudeležba na naroku – vročitev zapisnika z naroka
Ker se toženec naroka ni udeležil, čeprav je bil nanj pravilno vabljen, njegovo zaslišanje ni bilo mogoče. Glede na to, da je sam onemogočil izvedbo dokaza, o kršitvi pravice do izjave ni mogoče govoriti.
Toženec je imel možnost sodelovanja v postopku, vendar ni izkoristil te pravice. Če ni seznanjen z dogajanjem na naroku, je treba to pripisati izključno njemu samemu.
Obstoj potrebnih pogojev za izdajo ureditvene začasne odredbe je treba strogo presojati. Za njeno izdajo mora upnik poleg verjetnosti obstoja terjatve (prvi pogoj) tudi izkazati (drugi pogoj), da je začasna odredba potrebna zaradi preprečitve uporabe sile ali nastanka težko nadomestljive škode. Za izdajo regulacijske začasne odredbe ni aktualno vprašanje obstoja pogojev iz 1. in 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, v poštev pa ne pride niti uporaba tretjega odstavka 270. člena ZIZ.
Predlagatelj je utemeljeval predlagano začasno odredbo s tem, da je potrebna za zagotovitev oskrbe (ki vključuje tudi nego) živali in izvedbo agromelioracijskih del. Zato je izdaja začasne odredbe umestna le v tem okviru.
varstvo lastninske pravice – vrnitveni zahtevek – dejanska oblast toženca
Če ima toženec ključe od vikenda na sporni nepremičnini, je vsekakor v položaju, ko neposredno posest lahko izvaja in ga je tako treba šteti za neposrednega posestnika.
Ker neposredna posest nepremičnine ne pomeni nujno tudi fizične oblasti, se lahko izročitev nepremičnine v neposredno posest izvede tudi na dolgo roko, npr. s predajo ključev.