Čeprav tožničin mož kot lastnik podjetja posluje z izgubo, ne gre za razloge, na katere ne more vplivati, zato je tožnica upravičena do denarne socialne pomoči le zase in za otroke, ne pa tudi za moža.
ZSDP člen 72, 73. ZDoh-2 člen 18, 44, 44/1, 44/1-3, 45.
otroški dodatek – bruto dohodek
Tožničin mož dela v tujini, kjer prejema bruto plačo brez povračil stroškov prehrane in prevoza na delo. Pri vštevanju dohodkov po 73. členu ZSDP se upoštevajo celotni bruto dohodki, brez zmanjšanja za stroške prehrane med delom in stroške prevoza na delo in z dela, ne glede na to, če zavezanec, ki je v delovnem razmerju v tujini, ne prejema povračil stroškov prehrane med delom in stroške prevoza na delo in z dela. Zato je toženec pri ugotavljanju dohodka za priznanje pravice do otroškega dodatka pravilno upošteval dohodek tožničinega moža v bruto znesku, brez zmanjšanja za stroške malice in prevoza, kar neutemeljeno uveljavlja tožnica.
Pravne podlage za to, da bi moralo sodišče prve stopnje toženi stranki omogočiti vsebinski odgovor na zmanjšanje zahtevka, ni. Edini pogoj za veljavnost (delnega) umika po odgovoru na tožbo, ki se nanaša na toženo stranko, je njeno soglasje oziroma domneva o privolitvi v umik
Ker tožeča stranka ni spremenila istovetnosti zahtevka, prav tako ni povečala obstoječega zahtevka oziroma uveljavljala drugega zahtevka poleg obstoječega, gre pri ravnanju tožeče stranke na naroku za (delni) umik in ne za spremembo tožbe.
Sodišče prve stopnje pri stroškovni odločitvi ni upoštevalo, da je tožeča stranka delno umaknila tožbo. To narekuje odločanje o stroških umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa po pravilu uspeha.
ZPIZ-1 člen 12, 180, 181, 249. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 225, 225/1, 225/4.
nova odmera pokojnine – pravnomočna odločba – nadurno delo
Niti v ZPIZ-1 niti v ZUP ni podane pravne podlage za to, da se starostna pokojnina, ki je bila tožniku priznana in odmerjena s pravnomočno odločbo v letu 2000, lahko ponovno odmeri z upoštevanjem osebnih dohodkov, prejetih za delo preko polnega delovnega časa. Zato je toženec tožnikovo zahtevo za novo odmero pokojnine utemeljeno zavrgel, ker je o starostni pokojnini že bilo pravnomočno odločeno.
ZPIZ-1 člen 110, 420, 421, 427. ZPIZ člen 72, 72/1.
družinska pokojnina - ohranitev pravice po prejšnjih predpisih
Ker tožnica ni dopolnila 45 let starosti do 31. 12. 1999, ji pravice do družinske pokojnine po 4. odstavku 427. člena ZPIZ-1 ni mogoče priznati ob dopolnitvi 50 let starosti.
ZZVZZ člen 69, 69/1, 81, 82, 83, 85. ZUP člen 224, 224/1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 244.
odgovornost zzzs - odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičena odsotnost z dela - vezanost delodajalca na dokončno odločbo zavoda - zmožnost za delo - odločitev imenovanega zdravnika
Tožeča stranka je bila v postopku odločanja o upravičenosti odsotnosti delavke z dela vezana na odločbi tožene stranke, s katerima je bilo ugotovljeno, da je delavka tožeče stranke od 22.4.2006 dalje zmožna za delo. Odločbi sta bili dokončni v upravnem postopku. Dokončnost odločbe pomeni, da lahko stranka začne izvajati pravico, če zakon ne določa drugače. Tožeči stranki tako ni bilo treba čakati na pravnomočnost sodne odločbe v socialnem sporu.
Tožeča stranka se je v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi svoji delavki upravičeno zanesla na dokončno upravno odločbo tožene stranke. Ker je bila delavka odsotna z dela, je tožeča stranka ravno na podlagi odločb tožene stranke zaključila, da njena odsotnost ni bila upravičena.
subsidiarna uporaba ZUP – posebni primeri vročanja – pooblastilo za sprejem sodnega pisanja
Poleg osebnega vročanja ureja ZUP v določbi 89. člena tudi posebne primere vročanja, med katere sodi tudi vročanje po pooblaščencu za vročitve. Po določbi prvega odstavka navedenega člena je pooblaščenec za vročitve določena oseba, ki jo stranka lahko pooblasti za vročanje vseh dokumentov zanjo. Vročilnica je opremljena z izjavo R.K., da jo je obdolženec pooblastil za prevzem navedenega pisma, iz pripomb vročevalca pa je tudi razvidno, da je bila istovetnost pooblaščenke ugotovljena na podlagi osebne izkaznice, katere številka in naziv upravnega organa, ki jo je izdal, je v vročilnici tudi navedel. Pritožnik zato zgolj z zanikanjem, da bi navedeni osebi dal pooblastilo za sprejem sodnega pisanja, sklepa ne more izpodbiti. Obdolženec namreč ni izkazal niti verjetnosti, da bi s predlaganim dokazom, zaslišanjem R.K., uspel, pa tudi ne potrebne aktivnosti (npr. da bi pridobil in sodišču predložil izjavo R.K., ki bi njegove navedbe v pritožbi potrdila).
odškodninska odgovornost delodajalca – poklicna bolezen – elementi odškodninske odgovornosti – protipravnost ravnanja
Odškodninska odgovornost tožene stranke za tožničino bolezen (obojestranski sindrom karpalnega kanala) ni podana, ker toženi stranki ni mogoče očitati protipravnega ravnanja v zvezi z nastankom škode. Zaradi navedenega niti ni pomembno, ali je sindrom karpalnega kanala pri tožnici res posledica njenega dela za toženo stranko.
O protipravnosti ravnanja tožene stranke bi lahko govorili le v primeru, če bi ta tožnici odrejala več takšnega dela, ki lahko vpliva na nastanek sindroma karpalnega kanala, kot pa je bilo to predvideno z ustreznimi organizacijskimi akti tožene stranke, kar pa v obravnavanem primeru ni bilo ugotovljeno.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – delovni invalid
Zaradi vpeljave novega sistema je odpadla potreba po tožničinem delu, kar predstavlja utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov v skladu z določilom 88. člena ZDR. Tožena stranka je tožnici kot invalidu III. kategorije invalidnosti ponudila novo pogodbo o zaposlitvi za ustrezno delo, to je skladno z omejitvami tožničine zdravstvene sposobnosti, katere podpis je tožnica neutemeljeno zavrnila. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi zakonita.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – nevarna stvar - imetnik
V skladu s 150. členom OZ (prej 174. člen ZOR) za škodo od nevarne stvari odgovarja njen imetnik, za škodo od nevarne dejavnosti pa tisti, ki se z njo ukvarja. Imetnik nevarne stvari sicer v resnici ni nujno vedno njen lastnik.
V skladu z drugim odstavkom 174. člena ZOR se za imetnika nevarne stvari šteje lastnik stvari, pa tudi družbena pravna oseba, ki ji je stvar dana v začasno uporabo. Za opredelitev imetnika nevarne stvari je pomemben odgovor na vprašanje, v čigavem interesu se je določena nevarna dejavnost opravljala. Riziko povečane nevarnosti v zvezi z nevarno stvarjo nosi tisti, ki jo uporablja v svojo korist, ki mu ta stvar služi, ki z njo razpolaga in jo nadzoruje. Za upravičenje glede nevarne stvari ni bistven pravni naslov, čeprav kot imetnik nevarne stvari najpogosteje dejansko nastopa njen lastnik. V sporu v zvezi z odgovornostjo za nevarno stvar je možno dokazovati, da je lastnik uporabo in dejansko razpolaganje z nevarno stvarjo in s tem tudi riziko, ki iz te stvari izvira, prenesel na drugega.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 208. ZFPPIPP člen 301.
nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka
Določilo drugega odstavka 301. člena ZFPPIPP določa le časovno gledano najzgodnejši trenutek, ko se postopek lahko nadaljuje. Obstoj pravočasnega upnikovega predloga za nadaljevanje postopka, zato lahko vpliva le na odločitev o utemeljenosti zahtevka.
zavrženje tožbe - sodno varstvo - uveljavljanje sodnega varstva - rok za sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - pravočasnost tožbe – obstoj delovnega razmerja
Ko delovno razmerje preneha, mora delavec, ki zahteva ugotovitev obstoja delovnega razmerja za določeno obdobje, uveljavljati sodno varstvo v roku, določenem v tretjem odstavku 204. člena ZDR, torej v 30 dneh od dneva, ko je izvedel za kršitev.
Ker je pri tožnici, invalidki III. kategorije, prišlo do poslabšanja invalidnosti, tako da so ji potrebne nove omejitve pri delu, ki ga je še zmožna opravljati v polnem delovnem času, se ji v okviru III. kategorije priznajo nove omejitev pri delu. Tožbeni zahtevek na priznanje pravice do dela v polovičnem delovnem času je neutemeljen.
DENACIONALIZACIJA – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059870
ZPVAS člen 6, 6/1, 7, 7/2, 7/5, 8, 8/1, 9, 9/2, 9/3, 10, 13. ZDen člen 62, 64. ZPP člen 279b.
agrarna skupnost – člani agrarne skupnosti – aktivna legitimacija za odškodninski zahtevek – vpis članov v register – overjen članski imenik – vzorčni postopek – denacionalizacijski postopek
Predlagatelji bi morali dokazati (z izpiskom iz registra agrarnih skupnosti), da so bili do izteka roka za vložitev zahteve iz drugega odstavka 9. člena ZPVAS vpisani kot člani v registru agrarnih skupnosti. Ker tega niso dokazali, niso upravičeni do zahtevane odškodnine.
Temelj vtoževane terjatve je izplačilo odškodnine zaradi nastopa zavarovalnega primera. Tožena stranka je s plačilom le delno plačala vtoževano terjatev, hkrati pa je s tem v celoti pripoznala temelj vtoževane terjatve.
Terjatve iz naslova obresti zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve.
ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0070260
ZMZPP člen 49, 52, 52/1, 63, 63/2. ZArbit člen 5. ZIZ člen 16, 16/1, 16/1-3, 16/1-4. ZPP člen 15, 76, 76/1, 78, 78/1, 80.
začasna odredba – bančna garancija – slovenska jurisdikcija – mednarodna arbitraža – izključna pristojnost za spore med stečajnim postopkom – zakoniti zastopnik - stranka postopka zavarovanja terjatev
Obveznosti dolžnikov se ne opirajo na isto pravno in dejansko podlago, saj vtoževane obveznosti prvega dolžnika (ne-unovčiti garancijo in jo vrniti upniku) lahko izvirajo le iz razmerja med upnikom in prvim dolžnikom, to je iz Gradbene pogodbe sklenjene med njima, kakršnakoli obveznost drugega dolžnika - banke do upnika v zvezi z bančno garancijo pa ima lahko temelj le v obligacijskem razmerju med upnikom in banko, na podlagi katerega je banka garancijo izdala.
Za spore med stečajnim postopkom je izključno stvarno in krajevno pristojno sodišče, pred katerim se vodi stečajni postopek, če se stečajni postopek vodi pred sodiščem RS. Kadar je po določbah zakona določena izključna pristojnost sodišča RS, se stranki ne moreta sporazumeti o pristojnosti tujega sodišča, smiselno enako pa tudi ne za pristojnost mednarodne arbitraže.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0073889
ZOR člen 376, 376/1, 376/2, 376/3, 371.
nezmožnost uporabe najetih prostorov - povzročitev škode - podlage za odgovornost - kršitev pogodbe - civilni delikt - povračilo škode - premoženjska škoda - izgubljen dobiček - denarna odškodnina - zastaranje odškodninske terjatve - sukcesivno nastajajoča škoda - škoda zaradi neizročitve poslovnih prostorov
Z nezakonito deložacijo oziroma izprtjem tožeče stranke iz najetih prostorov tako, da jih ni več mogla uporabljati, je le-tej nastala škoda zaporedno oziroma postopno s potekom časa.
Pri zahtevi za povrnitev (celotne) sukcesivno nastajajoče škode je treba upoštevati, da pravočasno uveljavljanje prve takšne škode pretrga zastaranje in je zato mogoče uveljavljati tudi povrnitev nadaljnjih škod. Če oškodovanec zamudi zastaralni rok za uveljavljanje prvega zahtevka, je zastarana celotna terjatev.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 49, 50, 51.
odmera nagrade izvedencu – opazovani stiki – zbiranje dodatnih informacij – nagrada za pisno izdelavo mnenja – izdelava zahtevnega mnenja
Opazovani stiki kot pregled so zajeti v nagradi po 50. členu Pravilnika, ki posebne postavke za ta del ne določa.
Zbiranje dodatnih informacij (pri centru za socialno delo in varni hiši) ne sodi v samostojno postavko po 49. členu Pravilnika in je zajeta v nagradi za pisno izdelavo mnenja (51. člen Pravilnika).