Temelj za odgovornost upravnika nasproti tretjim, ki niso lastniki stanovanj, je lahko le kršitev zakonskih obveznosti upravnika, ne more pa upravnik odškodninsko odgovarjati tretjim zaradi kršitve pogodbe, sklenjene z etažnimi lastniki.
Tožnik ni upravičen do zavarovalnine (na podlagi kasko zavarovanja) zaradi požiga vozila s strani neznanega storilca. Splošni pogoji namreč določajo, da je zavarovalno kritje izključeno v primeru zlonamernih ali objestnih ravnanj tretjih. Takšno pogodbeno določilo je jasno in se zato uporablja tako, kot se glasi. Glede na navedeno zavarovanec pri sklepanju tudi ni mogel biti zaveden, kar bi sicer lahko bil razlog za ničnost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0073880
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-4. OZ člen 179.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – zamudna sodba – vročanje – sklepčnost tožbe – splošno znana dejstva
Golo zanikanje prejema sodne pošiljke ter predložitev lista s podpisi toženca ni dovolj za ovrženje domneve o pravilni vročitvi tožbe na podlagi pravilno izpolnjene vročilnice.
Simptomov tožnikove poškodbe (pretres možganov) ni mogoče uvrstiti med splošno znana dejstva.
vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL – upravičen predlagatelj
Aktivno legitimacijo po ZVEtL ima le tisti pridobitelj posameznega dela stavbe, ki želi urediti etažno lastnino na svojem delu, pa mu SPZ ne daje aktivne legitimacije. Sodišče je pri tem prezrlo, da predlagatelj v konkretnem primeru ni zemljiškoknjižni lastnik posameznega dela stavbe in da glede na predloženo sodno poravnavo to niti ne more postati.
ZIU člen 9, 9/3. ZSPJS-L člen 17. ZSS člen 44, 44/1, 44/3, 52. ZSPJS člen 3, 3/3, 3/4, 3a, 3a/4, 3a/5. URS člen 125.
sodnik – plača – znižanje plače – določitev plače – ravnanje v primeru nezakonitosti – sodno varstvo
Tretji odstavek 9. člena ZIU, ki za omejitev učinkov finančne krize začasno, od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011, določa znižanje plač funkcionarjev za znesek v višini 4 % osnovne plače, se za sodnike ne uporablja. Takšna zakonska ureditev je v nasprotju z ZSS kot specialnim zakonom, ki v prvem odstavku 44. člena določa, da ima sodnik pravico do osnovne plače, ki ustreza plačilnemu razredu za sodniški naziv, v katerega je imenovan ali položaju, za katerega je imenovan ter da se sodniku plača v trajanju mandata ne sme znižati, razen v primerih, ki jih določa ta zakon. ZSS v 52. členu določa, v katerih primerih se lahko plača sodnika zmanjša. Tretji odstavek 9. člena ZIU ne predstavlja vsebinsko skladne celote z ureditvijo v ZSS. V primeru kolizije je zato treba uporabiti zakon, ki je ustavno skladen. To pa je ZSS, ki v določbi 44. člena vsebuje pomembni varovali za ohranjanje nespremenljivosti sodnikove plače kot ene od bistvenih predpostavk za neodvisno delovanje sodstva, kot ga zasleduje 125. člen URS. Takšen pristop narekuje tudi zgodovinska razlaga, saj je bilo pred tem znižanje plač sodnikov določeno tudi v 12. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah ZSS (ZSS, Ur. l. RS, št. 91/2009), ki določa, da se pri določanju osnovnih plač sodnikov uporablja ZZZPF, s katerim so bile plače sodnikov znižane za obdobje od 1. 4. 2009 do 1. 4. 2010.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0061792
OZ člen 299, 299/2, 782, 782/2, 779, 779/1. ZOdv člen 12. ZPP člen 188, 212, 213, 213/1.
mandatna pogodba – odstop od mandatne pogodbe – odškodninska odgovornost – preklic pooblastila za zastopanje – odvetniška nagrada – ustrezno plačilo – zakonske zamudne obresti – prekoračitev tožbenega zahtevka
Razmerje med odvetnikom in stranko je osebno razmerje, ki mora temeljiti na zaupanju, zato narava pravnega posla izključuje odškodninsko odgovornost stranke, ki z odvetnikom zaradi nezaupanja ne želi več sodelovati (prekliče pooblastilo za zastopanje), tudi če objektivnih razlogov za odpoved mandatne pogodbe pogodbe ni.
vrednost spora – pritožba zoper stroškovno odločitev – sodna taksa za pritožbo
ZST-1 v taksni tarifi, kjer so posebej opredeljene sodne takse za pravdni postopek, ne opredeljuje izrecno sodne takse za postopek o pritožbi zoper odločitev o stroških postopka, ki je zajeta v odločbi sodišča prve stopnje o glavni stvari, zato za odmero sodne takse ni moč uporabiti točke 1.1 (redni postopek) pod točko 1. (pravdni postopek), temveč je potrebno uporabiti določbe ZST-1, ki v točki 3. opredeljuje posebne takse. Potrebno je uporabiti tarifno številko 30010 za postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste, po kateri znaša sodna taksa 33,00 EUR.
Določba četrtega odstavka 41. člena ZDSS-1, po kateri delavec lahko spremeni tožbo glede zahtevka do konca glavne obravnave brez privolitve tožene stranke, ne pomeni, da bi tožnik, ki v delovnem sporu uveljavlja drug zahtevek poleg obstoječega – prvotnega zahtevka, ki se v ničemer ne nanaša na ugotovitev nezakonite odpovedi (in kar predstavlja spremembo tožbe po drugem odstavku 184. člena ZPP), lahko z naknadnim novim zahtevkom za „ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja“ podaljšal rok za sodno varstvo za ugotovitev nezakonite odpovedi.
Pravni interes kot procesna predpostavka za (ugotovitveno) tožbo mora obstajati še v trenutku zaključka glavne obravnave. Z ugotovitveno tožbo tudi ni mogoče zahtevati obstoja ali neobstoja nekega pravnega razmerja, ki naj bi obstajalo v preteklosti, temveč zgolj ugotovitev, ali takšno razmerje obstaja oziroma ne obstaja v sedanjosti. To je tudi v skladu s pravilom o časovnih mejah pravnomočnosti. Tožnik v času zaključka glavne obravnave ni bil več v delovnem razmerju pri toženi stranki, zato ni imel več pravnega interesa za zahtevka za ugotovitev delovnega razmerja in za izročitev pisne pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za navedeno obdobje, še zlasti zato, ker je bil tožnik v tem obdobju, ki je predmet ugotovitvenega in posledično dajatvenega zahtevka, že v delovnem razmerju za določen čas.
ZDen člen 72, 72/2. ZDoh-2 člen 27, 124. OZ člen 299, 378.
plačilo nadomestila za nemožnost uporabe denacionaliziranega premoženja – zavezanec za plačilo – Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov – višina nadomestila – davčne obveznosti – zapadlost obveznosti plačila – tek zamudnih obresti
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS je zavezan tudi za plačilo nadomestila po 2. odstavku 72. člena Zden.
Nadomestilo predstavlja tisto korist, ki bi jo dosegel denacionalizacijski upravičenec, če bi nepremičnino lahko uporabljal oziroma z njo upravljal, in ne korist, ki jo je dosegel zavezanec.
Davčnemu organu plačana akontacija dohodnine se lahko upošteva le kot delna izpolnitev obveznosti do upravičenca, sicer pa takšna davčna obveznost na višino nadomestila ne vpliva.
Kadar stranki skleneta sodno poravnavo ter se o stroških posebej ne dogovorita drugače, tedaj vsaka stranka krije svoje pravdne stroške. To velja tudi za primer, ko je očitno, da se glede stroškov v postopku poravnavanja ne moreta zediniti ter izrecno izjavita, naj o stroških odloči sodišče. Poravnava je namreč izraz volje in ne izraz uspeha. Ker je tako, meril uspeha ni mogoče uporabiti niti po analogiji (ker ni skupnega vrednotnega temelja).
ZPP člen 142, 142/3, 339, 339/2, 339/2-7, 443, 443/1, 453.
bistvena kršitev določb postopka - sodba na podlagi pripoznave – opustitev odgovora na tožbo - vročanje sodnih pisanj na podlagi fikcije vročitve – spor majhne vrednosti
Ker se s tožbo zahteva plačilo denarnega zneska, ki presega 2.000 EUR, ni bilo podlage za izdajo sodbe na podlagi pripoznave na podlagi 453.a člena ZPP.
Ker je toženec dokazal, da ob vročanju tožbe na naslovu, kjer je bilo puščeno obvestilo o prispelem pisanju, ni imel več stanovanja, ni mogoče šteti, da mu je bila tožba vročena na podlagi fikcije vročitve.
Tožnica je iz razlogov na strani delodajalca podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, zato je na podlagi 2. odstavka 112. člena ZDR upravičena do odpravnine.
Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 5, 24. ZPP člen 22, 22/1, 214, 214/2, 224, 224/4, 337.
OZ člen 295.
Zadevna obveznost, v zvezi s katero se določa pristojnost sodišč v skladu s 5. členom Uredbe sveta (ES) 44/2001, je tista obveznost, ki se vtožuje. To pa je v obravnavanem primeru obveznost vračila posojila. Ker v obravnavanem primeru tožnik vtožuje vračilo denarja, je kraj izpolnitve v skladu z 295. členom OZ kraj, kjer ima upnik sedež oziroma prebivališče.
Če je prevod bančnih izpiskov prevod zaprisežene sodne tolmačke za nemški jezik, gre za javno listino, katere resničnost (pravilnost), bi morala toženka pravočasno izpodbijati z ustreznimi dokazili.
postopek za delitev stvari v solastnini – civilna delitev – postopek za cenitev in prodajo stvari – stroški postopka
Sodišče opravi prodajo stvari po določbah ZNP, če to predlagajo vsi solastniki v roku 30-ih dni od pravnomočnosti sklepa. Če takega predloga (soglasja) ni, se nepravdni postopek konča. Solastnik, ki želi doseči prodajo, mora zahtevati prodajo v izvršilnem postopku po pravilih, ki veljajo za izvršbo za razdelitev stvari.
Navedbe, ki zgolj ponavljajo dejansko tezo, predstavljeno že pred sodiščem prve stopnje, ne predstavljajo konkretizirane graje dokazne ocene. Naloga pritožbenega sodišča ni, da se ponovno opredeljuje do trditvenega gradiva ene ali druge stranke. Naloga pritožbenega sodišča je, da v luči pritožbenih navedb preizkusi pravilnost dokazne ocene sodišča prve stopnje, da torej preizkusi, ali je opredelitev sodišča prve stopnje do trditvenega in dokaznega gradiva pravilna ali ne. In še naprej: naloga pritožbenega sodišča je, da odgovori na pritožbeno kritiko.
ZZK-1 člen 14, 32, 32/1, 32/2, 246. SPZ člen 223, 15.
pogodba o ustanovitvi služnosti – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – zemljiškoknjižno dovolilo – vsebina zemljiškoknjižnega dovolila – oznaka stranke – navedba podatka o EMŠU - overitev zemljiškoknjižnega dovolila – sprememba tožbe – res iudicata
V skladu s prvim odstavkom 32. člena ZZK-1 mora biti oseba, ki vpis dovoljuje, v zemljiškoknjižnem dovolilu označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi. Drugi odstavek 32. člena ZZK-1 ureja položaj, ko je oseba, ki dovoljuje vpis, v zemljiški knjigi označena z rojstnimi podatki, v zemljiškoknjižnem dovolilu pa je označena z EMŠO številko. V tem primeru je, ne glede na to, da oseba, ki dovoljuje vpis, v zemljiškoknjižnem dovolilu ni označena z enakimi podatki kot v zemljiški knjigi, z navedbo podatka o EMŠO te osebe, pogoju po prvem odstavku zadoščeno, saj je iz EMŠO številke mogoče razbrati tudi njen rojstni podatek.
stroški postopka – znižanje zahtevka – uspeh glede na temelj in višino
Tožnica je na zadnjem naroku sicer res znižala zahtevek, a so vsi stroški nastali že pred tem, zato je sodišče pri odmeri pravilno upoštevalo začetno vrednost spornega predmeta.
Sodna praksa izjemoma ločeno upošteva uspeh po temelju in višini, kadar oceni, da so za to podane posebne okoliščine primera, saj neposredne podlage za tako delitev v ZPP ni, a še to le v odškodninskih sporih, ne pa v takšnem sporu, kot je obravnavani.
Glede na to, da je nasprotni udeleženec vedel, da s predlagateljico nista zemljiškoknjižna lastnika solastne nepremičnine, pa se je vseeno spustil v obravnavanje glavne stvari, poleg tega je na nemožnost prodaje nepremičnine opozoril šele štiri leta po vročenem predlogu, ni mogoče šteti, da so stroški postopka nastali po krivdi predlagateljice. Odločitev sodišča, da vsak nosi svoje stroške postopka, je zato pravilna.
služnost – nastanek služnostne pravice – prenehanje služnostne pravice – spremenjene okoliščine – nekoristnost služnosti
Razlog za prenehanje služnosti so spremenjene okoliščine. Nekoristnost služnosti je zgolj ena od spremenjenih okoliščin, ki jo SPZ izrecno določa kot razlog za prenehanje služnosti.
Pravni temelj za prenehanje služnosti so druge spremenjene okoliščine. Te pridejo v poštev, če je služeče zemljišče še koristno za gospodujoče zemljišče, vendar pa ne več v tolikšni meri, kot je bilo to ob nastanku služnosti. Spremenjene okoliščine so izkazane v zadostni meri: pridobitev takšnih nepremičnin v last služnostnih upravičencev, ki omogočajo zanesljivo in primerno povezavo med javnim cestnim omrežjem in doslej gospodujočimi zemljišči.