S strani iste osebe so bile poleg pošiljk za PP 1 prevzete tudi pošiljke za PP 2, vendar se to, kako ima policija organizirano dostavo pošiljk znotraj organizacijskih enot, sodišča ne tiče. Glede na to, da je bila sodba sprejeta s strani pooblaščene osebe za prevzem pošiljk sodišča namenjenih prekrškovnemu organu dne 4.6.2012, je pritožba vložena dne 13.6.2012 prepozna in zato odločitev sodišča prve stopnje, ki jo je zavrglo, pravilna.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076445
ZASP člen 130, 130/1, 158, 159, 159/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 185, 185/1, 185/1-2. OZ člen 4, 131, 190, 198. ZPP člen 151, 151/1, 311, 311/1. ZPreZP člen 11, 11/2. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti člen 1, 4, 4/2, 5, 6, 12.
javna priobčitev fonogramov – neupravičena pridobitev – nadomestilo za neupravičeno uporabo fonograma – določitev višine zahtevka – skupni sporazum o višini nadomestil – civilna kazen – dolžnost mesečnega poročanja – povrnitev stroškov izterjave
Ker je pravni temelj za določitev višine neupravičene obogatitve, kot tudi civilne kazni, zakonski, višine enega ali drugega ne more določati tožeča stranka kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic. Tega ne more storiti niti sama, niti v dogovoru s kom tretjim. Zato določbe SS 2006, ki kažejo na morebitni drugačni namen tožeče stranke na eni strani, in še drugih skleniteljev tega sporazuma na drugi strani, ne morejo vplivati ne na višino zahtevkov iz neupravičene obogatitve, ne na višino zahtevkov na temelju civilne kazni.
SS 2006 velja za uporabnike s področja obrti, obrti podobnih dejavnosti in gostinstva.
ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-3, 66, 66/1, 68, 68/1, 68/1-2.
invalidnost III. kategorije – splošni pogoji – gostota dobe
Čeprav je pri tožnici ugotovljena III. kategorija invalidnosti zaradi bolezni (zmožna je za delo z omejitvami), nima pravic na podlagi invalidnosti, ker ob nastanku invalidnosti ni bila vključena v zavarovanje in ob starosti 54 let s 3 leti pokojninske dobe ne izpolnjuje pogoja gostote pokojninske dobe (ena tretjina razdobja od 20. leta starosti do nastanka invalidnosti).
ustavitev izvršbe – seznam dolžnikovega premoženja - zaključek izvršilnega postopka
Ugoditev predlogu za predložitev seznama dolžnikovega premoženja po pravnomočnosti sklepa o ustavitvi izvršbe z zadnjim od dovoljenih sredstev izvršbe ni možna.
ZDR člen 11, 16, 216. ZZZPB člen 6b, 6f. ZUTD člen 192, 192/2.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - razlikovanje z drugimi pogodbenimi razmerji - volja - status študenta – začasna in občasna dela dijakov
Razlika med delom po pogodbi o zaposlitvi in delom, ki ga opravljajo dijaki in študenti, je v tem, da je pri dijaškem in študentskem delu poudarjena začasnost in občasnost. Odločilna kriterija za razmejitev dela v delovnem razmerju in dijaškega ter študentskega dela sta čas opravljanja dela in narava dela. Za delovno razmerje je značilno, da se delo opravlja nepretrgano po navodilih in pod nadzorom delodajalca (takšna je tudi definicija delovnega razmerja v prvem odstavku 4. člena ZDR), od ostalih pravnih razmerij pa se bistveno razlikuje po stopnji osebne odvisnosti, s katero je delavec zavezan k opravljanju dela. Delavec ne more prosto oblikovati načina dela in delovnega časa, ampak je vezan na navodila delodajalca. Pri opredelitvi, za kakšno razmerje gre, ni odločilna volja strank, status študenta in delavca v delovnem razmerju pa se ne izključujeta. Posebna ureditev začasnega in občasnega dela študentov in dijakov ne pomeni, da ti ne bi mogli skleniti pogodbe o zaposlitvi (še posebej, če delo opravljajo daljši čas nepretrgano in podaljšujejo svoj status brez namena izpolnjevati študijske obveznosti). Tega ne prepovedujeta niti ZDR (ki celo vzpostavlja domnevo delovnega razmerja) niti ZVis.
Tožnikov zahtevek za izplačilo vtožavanih nadur je odvisen od ugotovitve, ali so bile tožniku izplačane vse nadure, ki jih je pri toženi stranki v spornem obdobju opravil in ali so mu bile izplačane v pravilni višini.
ZDR člen 116, 116/1, 184, 200, 200/1. OZ člen 131, 131/1. ZPIZ-1 člen 101, 102.
odškodninska odgovornost delodajalca – elementi odškodninske odgovornosti – invalid – preostala delovna zmožnost – pravice delovnih invalidov – odpoved pogodbe o zaposlitvi – posebno pravno varstvo pred odpovedjo - invalidi
Delodajalec je načeloma res dolžan izvršiti dokončno odločbo ZPIZ, ki delavcu priznava pravice na podlagi ugotovljene invalidnosti, razen v primeru, ko ustreznega delovnega mesta zanj nima in mu zato pogodbo o zaposlitvi lahko odpove ob spoštovanju določb ZDR in ZPIZ-1.
objektivna identiteta med obdolžilnim predlogom in sodbo – odredba o preizkusu alkoholiziranosti
Razlog, da je bil preizkus alkoholiziranosti obdolžencu odrejen šele na naslovu njegovega prebivališča, je bil na strani obdolženca, ker po oplaženju nasproti vozečega vozila svojega vozila ni ustavil pač pa je z vožnjo nadaljeval. Gre torej za isti historični dogodek, zato sodišče prve stopnje s tem, ko je ugotovilo, da je imel obdolženi dne 24.09.2011 ob približno 14.00 uri v svojem organizmu kot voznik osebnega avtomobila v času vožnje po cesti v naselju P. v smeri proti stanovanjski hiši na naslovu, kjer biva, 0,92 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, ni prekoračilo obdolžilnega predloga.
odškodninska odgovornost delavca – kaznivo delanje – obsodilna sodba – kazenski postopek - identično dejansko stanje – kazenska obsodilna sodba – poneverba
Tožena stranka si je kot blagajničarka namenoma neupravičeno prilaščala denar, zaradi česar je tožeči stranki (delodajalcu) nastala škoda. Tožnica je bila v kazenskem postopku spoznana za krivo storitve kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega denarja po prvem odstavku 209. člena KZ-1. Odškodninski tožbeni zahtevek v konkretnem individualnem delovnem sporu temelji na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je bilo že odločeno v kazenskem postopku. Ker je delovno sodišče v tem individualnem delovnem sporu vezano na obsodilno sodbo kazenskega sodišča, je posledično utemeljen obstoj civilnopravne odškodninske odgovornosti tožene stranke za nastalo škodo v zvezi z ravnanjem tožnice pri opravljanju dela na delovnem mestu blagajničarke. S pravnomočno kazensko obsodilno sodbo je izkazano protipravno ravnanje tožene stranke, ko si je kot blagajničarka namenoma neupravičeno prilaščala denar.
ZPrCP člen 46, 46/7-5. ZP-1 člen 2, 2/2, 163, 163/12.
stek – različne časovne in krajevne okoliščine prekrška – uporaba milejšega zakona – prepoved reformatio in peius
Ni se moč strinjati z zagovornikom obdolženega, da gre v ravnanju obdolženca glede očitanega prekrška v tej zadevi, ki ga je storil s tem, da je dne 8.1.2012 ob 19.53 uri vozil osebni avtomobil po avtocesti s hitrostjo najmanj 159 km/h, in prekrška, ki ga je istega dne ob 19.45 uri storil v bližini kraja S. za en sam prekršek, ker da je bilo dejanje samo eno – eno ravnanje in ena posledica. V obravnavanih zadevah gre namreč za prekrška, ki sta bila storjena v različnih časovnih in krajevnih okoliščinah poleg tega v tem primeru ne gre za prekršek stanja, kar je moč razbrati iz stališča zagovornika glede obeh prekrškov.
Pravdni stranki sta se v pogodbi o izobraževanju, ki je bila sklenjena v zvezi s pridobitvijo dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopnika med drugim dogovorili tudi, da v primeru, če toženec v času po pridobitvi dovoljenja ne sklene delovnega razmerja s tožečo stranko, je dolžan tožeči stranki povrniti stroške izobraževanja. Toženec ni dosegel planskih obveznosti, zato mu tožeča stranka ni ponudila nove pogodbe o zaposlitvi. Ker je tako prišlo prav do opisane situacije je nastopila dogovorjena obveznost toženca do vrnitve stroškov izobraževanja.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. Kolektivna pogodba časopisnoinformativne, založniške in knjigotrške dejavnosti člen 2, 18.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – uporaba kriterijev – individualni odpust – uporaba kolektivne pogodbe
Tudi pri individualnih odpustih, torej v primeru, ko postane nepotrebno delo le nekaterih delavcev (zmanjšanje števila delavcev na določenih delovnih mestih), se upošteva uporaba kriterijev, določenih v kolektivnih pogodbah in splošnih aktih delodajalca, vendar le v primeru, če so taki kriteriji določeni oziroma zavezujejo delodajalca in na podlagi dejanskih ugotovitev, da obstoji primerljiva kategorija delavcev, med katerimi je možna izbira presežnih delavcev.
Pri poslovnem razlogu (prva alinea prvega odstavka 88. člena ZDR) je bistveno prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. V skupino primerljivih delavcev (izmed katerih bo enemu pogodba o zaposlitvi odpovedana) je zato potrebno uvrstiti delavce, ki opravljajo tisto delo, glede katerega je prenehala potreba po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
V skladu z 19. členom ZPND spada prepoved približevanju družinski hiši med ukrepe za odvrnitev nadaljnje škode, za odločanje o takšnem ukrepu pa je v skladu s 24. členom istega zakona stvarno pristojno okrožno sodišče v nepravdnem postopku. Za odločanje o ukrepu, ki ga vsebuje predlagana začasna odredba, je sicer podana stvarna pristojnost okrožnega sodišča v nepravdnem postopku (19. člen ZPND), vendar iz podatkov spisa ne izhaja, da bi pred tem sodiščem bil uveden postopek za odločitev o takšnem predlogu. S tem pa so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 266. člena ZIZ, da je za odločitev o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo podana pristojnost okrajnega sodišča, ki bi bilo sicer pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – prekvalifikacija – dokvalifikacija – drugo ustrezno delo
Tožena stranka tožniku (ki je kot delavec v proizvodnji opravljal naloge voznika) ni bila dolžna ponuditi možnosti za prekvalifikacijo in dokvalifikacijo za dela, ki so jih po pogodbah o zaposlitvi za določen čas opravljali trije tujci. Tožena stranka je ugotovila, da tožnik ni usposobljen za dela na krojilnem stroju in dela tiskarja (to so dela, ki so jih pri toženi stranki opravljali trije tujci) in glede na dejstvo, da se je tožena stranka zaradi poslovnih razlogov odločila za racionalizacijo in reorganizacijo poslovanja, od nje dejansko ni bilo moč pričakovati, da bo za ti dve deli (tiskar in krojilec) na novo usposobila tožnika, še posebej, ker iz izvedenega dokaznega postopka izhaja, da je tožnik priučitev drugih del v proizvodnji, odklonil.
ZDR člen 11, 16, 216. ZZZPB člen 6.b, 6.f. ZUTD člen 192, 192/2.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - razlikovanje z drugimi pogodbenimi razmerji - volja - status študenta – začasna in občasna dela dijakov
Razlikovanje dela v delovnem razmerju (po pogodbi o zaposlitvi) od dela, ki ga opravljajo dijaki in študenti, je v tem, da je dijaško in študentsko delo opredeljeno kot začasno in občasno delo. Odločilna kriterija za razmejitev dela v delovnem razmerju in dijaškega ter študentskega dela sta čas opravljanja dela in narava dela. Za delovno razmerje je značilno, da se delo opravlja nepretrgano po navodilih in pod nadzorom delodajalca (takšna je definicija delovnega razmerja v prvem odstavku 4. člena ZDR), od ostalih pravnih razmerij pa se bistveno razlikuje po stopnji osebne odvisnosti, s katero je delavec zavezan k opravljanju dela. Delavec ne more prosto oblikovati načina dela in delovnega časa, ampak je podvržen navodilom delodajalca. Pri opredelitvi, za kakšno razmerje gre, ni odločilna volja strank, status študenta in delavca v delovnem razmerju pa se ne izključujeta. Posebna ureditev začasnega in občasnega dela študentov in dijakov ne pomeni, da ti ne bi mogli skleniti pogodbe o zaposlitvi (še posebej, če delo opravljajo daljši čas nepretrgano in podaljšujejo svoj status brez namena izpolnjevati študijske obveznosti). Tega ne prepovedujeta niti ZDR (ki celo vzpostavlja domnevo delovnega razmerja) niti ZVis.
Osebna zdravnica je tožniku dne 10. 5. 2010 izdala potrdilo, da je od 19. 3. 2010 dalje neprekinjeno v bolniškem staležu in da zaradi njene napake ni bilo predlagano podaljšanje. Poleg tega je bilo tožniku že dne 30. 3. 2010 izdano tudi potrdilo o začasni zadržanosti z dela od 19. 3. 2010 do 17. 4. 2010. Postopanje osebne zdravnice, ki v nasprotju z 235. členom Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja imenovanemu zdravniku ni predlagala podaljšanja bolniškega staleža, ne more iti v tožnikovo škodo. Tožbeni zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo od 19. 3. 2010 do 3. 5. 2010, ko je bil tožniku bolniški stalež ponovno odprt, je zato utemeljen.
izvršilni postopek – izvršilni stroški – stroški začasnega zastopnika
Sodišče prve stopnje je s sklepom na predlog upnikov dolžniku postavilo začasnega zastopnika, zato bi moralo o njegovih stroških odločiti v skladu z določbo petega odst. 82. čl. ZPP in ne po določbi 6. odst. 38. čl. ZIZ.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076446
ZASP člen 146, 146/1, 153, 153/1, 159, 159/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 185, 185/1, 185/1-2. OZ člen 4, 131, 168, 168/1, 169, 190, 198. ZPP člen 311. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti člen 1, 4, 4/2, 5, 6, 12.
javna priobčitev fonogramov – neupravičena pridobitev – nadomestilo za neupravičeno uporabo fonograma – določitev višine zahtevka – skupni sporazum o višini nadomestil – civilna kazen – dolžnost mesečnega poročanja – stroški odkrivanja kršitev avtorske pravice
Ker je pravni temelj za določitev višine neupravičene obogatitve, kot tudi civilne kazni, zakonski, višine enega ali drugega ne more določati tožeča stranka kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic. Tega ne more storiti niti sama, niti v dogovoru s kom tretjim. Zato določbe SS 2006, ki kažejo na morebitni drugačni namen tožeče stranke na eni strani, in še drugih skleniteljev tega sporazuma na drugi strani, ne morejo vplivati ne na višino zahtevkov iz neupravičene obogatitve, ne na višino zahtevkov na temelju civilne kazni.
Zahtevek tožeče stranke (kolektivne organizacije za uveljavljanje avtorskih pravic) za povrnitev škode zaradi odkrivanja kršitev ni utemeljen, saj mora prihodek od svoje dejavnosti nameniti za stroške poslovanja. Ti stroški vključujejo med drugim tudi stroške odkrivanja kršitev avtorske pravice.
invalidska pokojnina – gostota pokojninske dobe – datum nastanka invalidnosti obnova postopka
Za priznanje pravice do invalidske pokojnine (zaradi bolezni) mora biti pogoj gostote pokojninske dobe iz 68. člena ZPIZ-1 (tretjina razdobja od 20. leta starosti do nastanka invalidnosti)) izpolnjen na dan nastanka invalidnosti. Ker tožnica na dan nastanka invalidnosti tega pogoja ni izpolnjevala, ji pravica do invalidske pokojnine (pravnomočno) ni bila priznana. Dobo je dopolnila šele po nastanku invalidnosti, kar pa na priznanje pravice do invalidske pokojnine ne vpliva, zato tudi ne more uspeti z obnovo upravnega postopka, saj ta doba ne bi pripeljala do drugačne odločitve glede priznanja invalidske pokojnine.