ODŠKODNINSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061065
ZIOOZP člen 3, 3/5, 8, 8/2. ZPP člen 285. Uredba o izdaji obveznic za plačilo odškodnine zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja člen 15.
odškodnina za zaplenjeno premoženje – obveznice – obresti
ZIOOZP v petem odstavku 3. člena postavlja okvirno določbo o višini obresti, medtem ko (konkretni) način določitve višine prepušča Uredbi.
Uredba ne spreminja zakonske določbe v delu, v katerem določa, da se obresti izračunajo po obrestni meri za vloge na vpogled, ki jih priznavajo tri največje banke v državi, na dan izdaje obveznic.
O poslovni praksi med strankama glede roka izpolnitve ni mogoče govoriti, če se je začela oblikovati šele s prvim izpodbijanim dejanjem, pač pa je običajnost roka izpolnitve mogoče presojati le na podlagi dolgotrajnejše in ustaljene poslovne prakse med strankama, ki sega v čas pred izpodbojnim obdobjem.
Če poslovodstvo družbe znanja poslovnofinančne stroke nima, si mora zagotoviti ustrezno strokovno pomoč zunanjih izvajalcev računovodskih in finančnih storitev. Toženec torej s svojo obrambo, da stanja insolventnosti iz poslovnih izkazov ni sposoben prepoznati, ne more uspeti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0072981
OZ člen 507, 512. SPZ člen 66, 66/3.
kršitev predkupne pravice – vsebina predkupne pravice – obvestitev predkupnega upravičenca o nameravani prodaji – priporočeno obvestilo po pošti s povratnico
OZ v 507. členu predpisuje, da mora prodajalec obvestiti predkupnega upravičenca o nameravani prodaji in mu ponuditi sklenitev prodajne pogodbe pod enakimi pogoji, ne določa pa, na kakšen način mora to storiti, zato je prva toženka s tem, ko je tožniku poslala sporno ponudbo priporočeno po pošti s povratnico, s čimer je uporabila najbolj strog oziroma zanesljiv načina vročanja pošiljk, ki je na voljo posameznikom v Republiki Sloveniji, svojo obveznost obveščanja predkupnega upravičenca izpolnila, kljub temu da se tožnik, ker pošiljke na pošti ni prevzel, s ponudbo (po lastni volji) ni (dejansko) seznanil.
krivdna odgovornost - protipravno ravnanje – kršitev športnih pravil
Kršitve pravil so sestavni del igre samo, če niso storjene na posebno predrzen ali nešporten način in pri pretirano grobi igri. V tožnikovem primeru očitno ni šlo zgolj za naključno ali nehoteno kršitev pravil športne igre, pač pa za namerno grobo in nešportno ravnanje, kar dokazuje tudi disciplinska sankcija, ki je bila izrečena tožniku.
ZIZ člen 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-1, 258/1-1(1).
zavarovanje terjatve s predhodno odredbo - domneva o obstoju nevarnosti za uveljavitev terjatve - ugovor zoper sklep o izvršbi - zanikanje obstoja obligacijskega razmerja
Dolžnik je v ugovoru navajal, da je upnik verodostojne listine (ki so bile podlaga predlogu za izvršbo) izdal neutemeljeno, brez pravne in dejanske podlage. Takega ugovora ni mogoče razumeti drugače, kot da dolžnik zanika obstoj obligacijskega razmerja z upnikom po računih, ki so predmet upnikovega predloga in po njem izdanega sklepa o izvršbi.
obrazložitev – utemeljitvena jasnost – razlog o odločilnih dejstvih – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – materialno procesno vodstvo – soglasno prenehanje obveznosti
Utemeljitvena jasnost terja, da sodišče v obrazložitvi jasno razmeji med: (a) trditveno podlago strank, (b) vsebino dokaznega gradiva, (c) svojo dokazno oceno tega gradiva, (d) sintezo dokazne ocene in (e) lastnimi dejanskimi ugotovitvami.
Ko sodišče presoja poslovno prakso med strankama, se ne sme osredotočiti zgolj na izpodbojno obdobje, torej na čas enega leta pred uvedbo stečajnega postopka. Praksa med strankama se oblikuje v daljšem časovnem obdobju njunega medsebojnega poslovanja.
Pri vzajemnih obveznostih in izpolnitvi pogodbenih obveznosti pravdnih strank v pogodbenem oz. običajnem roku je zakon sam opredelil, da taka izpolnitev nima za posledico zmanjšanja čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika, zaradi katere bi upniki stečajnega dolžnika prejeli manjše poplačilo iz stečajne mase. Očitno šteje, da je s tako izpolnitvijo premoženje stečajnega dolžnika zgolj spremenilo obliko.
ZPP člen 124, 286b, 286b/1, 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 47, 75, 87, 99.
vznemirjanje lastninske pravice – nepravilna izvedba dokaznega predloga – ogled na kraju samem – absolutna bistvena kršitev postopka – pravočasno grajanje procesnih kršitev
Pritožba uveljavlja absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj tožeča stranka smiselno zatrjuje, da naj bi sodišče prve stopnje nepravilno izvedlo dokazni predlog tožeče stranke za ogled na kraju samem.
Uspešno uveljavljanje procesnih kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je pogojeno s tem, da mora stranka, skladno z določili 1. odstavka 286.b člena ZPP kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče; kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, pa se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti.
STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
VSL0059854
ZDen člen 88. ZZD člen 204. ZSZ člen 46, 51. ZOR člen 73. ZPP člen 2, 154, 154/2.
prenos pravice uporabe – način prenosa pravice uporabe – deklaratornost vpisa v zemljiško knjigo – razpolaganje s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve po ZDen – ničnost – razlaga pogodbe – stroški postopka – uspeh strank v postopku
Pogodbo iz leta 1986 je treba umestiti v takratni časovni okvir. V tistem obdobju je bil prenos pravice uporabe v zemljiško knjigo zgolj deklaratorne narave. Za veljavnost prenosa pravice uporabe vpis v zemljiško knjigo ni bil konstitutiven pogoj.
Pogodbo iz leta 1986 je mogoče subsumirati pod pojem dogovora oziroma pogodbe, s katero se je prenesla pravica uporabe (v absolutnem pomenu) na spornem družbenem premoženju skozi prizmo tedanjih pravdnih predpisov.
Merilo uspeha v postopku ni površina nepremičnine, glede katere je tožbeni zahtevek (ne)utemeljen.
DENACIONALIZACIJA – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059870
ZPVAS člen 6, 6/1, 7, 7/2, 7/5, 8, 8/1, 9, 9/2, 9/3, 10, 13. ZDen člen 62, 64. ZPP člen 279b.
agrarna skupnost – člani agrarne skupnosti – aktivna legitimacija za odškodninski zahtevek – vpis članov v register – overjen članski imenik – vzorčni postopek – denacionalizacijski postopek
Predlagatelji bi morali dokazati (z izpiskom iz registra agrarnih skupnosti), da so bili do izteka roka za vložitev zahteve iz drugega odstavka 9. člena ZPVAS vpisani kot člani v registru agrarnih skupnosti. Ker tega niso dokazali, niso upravičeni do zahtevane odškodnine.
Temelj vtoževane terjatve je izplačilo odškodnine zaradi nastopa zavarovalnega primera. Tožena stranka je s plačilom le delno plačala vtoževano terjatev, hkrati pa je s tem v celoti pripoznala temelj vtoževane terjatve.
Terjatve iz naslova obresti zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve.
Zavrnitev dokaznega predloga, češ da se je sodišče že prepričalo o nasprotnem, predstavlja nedovoljen utemeljitveni razlog v dokazni oceni.
V posebnih primerih je sodišče zaradi zagotovitve ustavne pravice iz 23. člena Ustave dolžna stranko (v okviru materialnega pravdnega vodstva) pozvati k drugačnemu oblikovanju tožbenega zahtevka.
Pogodbena kazen je v luči določb ZVPot v korist podjetja dovoljena le, če je v skladu z načelom enake vrednosti storitev, torej če je sorazmerna glede na pridobljeno korist oziroma če je s plačilom le-te pokrita protivrednost neplačanega predmeta prodajne pogodbe; v nasprotnem primeru je nična.
skupno premoženje zakoncev - ugotovitev vrednosti - skupni in posebni dolgovi zakoncev - dolgovi s.p. - dokazno breme
Za ugotovitev vrednosti vezilnega stroja je sodišče prve stopnje postavilo ustreznega izvedenca. Njegovemu mnenju je toženec sicer res nasprotoval, vendar pa ni niti predlagal njegovega zaslišanja niti ni predlagal postavitve drugega izvedenca, čeprav je bilo v tej smeri tako trditveno kot tudi dokazno breme na njegovi strani (212. člen ZPP).
ZNPosr člen 2, 2-3, 5, 5/2, 13, 25, 25/2. OZ člen 191.
pogodba o nepremičninskem posredovanju – plačilo za posredovanje – neupravičena pridobitev – pravila vračanja – kdaj se ne mora zahtevati vrnitev – plačilo, da bi plačnik izognil sili
Bistvo posredovanja v prometu z nepremičninami je vzpostavljanje stika med naročnikom in tretjo osebo, kar vključuje pogajanja ter priprave za sklenitev pravnih poslov, katerih predmet je točno določena nepremičnina, pri čemer mora biti pogodba o posredovanju v prometu z nepremičninami pisna.
Če je plačnik plačilo opravil, da bi se izognil sili (izgubi are), lahko zahteva vrnitev plačanega zneska .
pravica do izjave – opustitev zaslišanja stranke – neudeležba na naroku – vročitev zapisnika z naroka
Ker se toženec naroka ni udeležil, čeprav je bil nanj pravilno vabljen, njegovo zaslišanje ni bilo mogoče. Glede na to, da je sam onemogočil izvedbo dokaza, o kršitvi pravice do izjave ni mogoče govoriti.
Toženec je imel možnost sodelovanja v postopku, vendar ni izkoristil te pravice. Če ni seznanjen z dogajanjem na naroku, je treba to pripisati izključno njemu samemu.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 49, 50, 51.
odmera nagrade izvedencu – opazovani stiki – zbiranje dodatnih informacij – nagrada za pisno izdelavo mnenja – izdelava zahtevnega mnenja
Opazovani stiki kot pregled so zajeti v nagradi po 50. členu Pravilnika, ki posebne postavke za ta del ne določa.
Zbiranje dodatnih informacij (pri centru za socialno delo in varni hiši) ne sodi v samostojno postavko po 49. členu Pravilnika in je zajeta v nagradi za pisno izdelavo mnenja (51. člen Pravilnika).
odškodnina za nepremoženjsko škodo – sojenje brez nepotrebnega odlašanja – odmera odškodnine zaradi sojenja v nerazumnem roku – uporaba kriterijev iz ZVPSBNO
Sodišče prve stopnje bi pri odmeri odškodnine moralo uporabiti kriterije iz ZVPSBNO.
Sama dolžina trajanja delovnega spora ne bi narekovala tako visoko prisojene odškodnine, če zaradi trajanja postopka ne bi prišlo do tega, da je vzdrževal psihično dekompenzacijo tožnice.
prodaja nepremičnin – prodajna cena – ocena vrednosti premoženja – cenitev – cenitev brez ogleda – nesodelovanje stečajnega dolžnika – pritožba ločitvenega upnika
V stečajnem postopku je kljub nesodelovanju dolžnika treba prodati vse premoženje, ki sodi v stečajno maso, iz tega pa se nato poplačajo upniki, kar je tudi namen vsakega stečajnega postopka. Nesodelovanje stečajnega dolžnika pa nikakor ne pomeni, da nepremičnine sploh ni mogoče oceniti.