odškodninska odgovornost države - zavrnilna sodba - protipravno ravnanje države - uredba o državnem prostorskem načrtu - neobstoječe pravno sredstvo - materialno procesno vodstvo - obseg pravnomočnosti
Po mnenju sodišča druge stopnje je zato potrebno upoštevati stališče Vrhovnega sodišča, ki je že izreklo, da tožniki res niso brez pravnega varstva, saj če so na zemljišču, ki je bilo pred tem zazidljivo, nameravali graditi, lahko zaprosijo za ustrezno gradbeno dovoljenje. V upravnem postopku bi bili morda zavrnjeni, a v naknadnem upravnem sporu sodišče ne bi bilo vezano na Uredbo, če bi ugotovilo, da je ta nezakonita. Sodišče druge stopnje še pojasnjuje, da odločitev v obravnavani zadevi res predstavlja končno odločbo in da se o isti zadevi ne more začeti nova pravda, vendar se obseg pravnomočnosti sodbe presoja z razlago celotne sodbe, ne le izreka, ampak tudi dejanskega stanja in njenih razlogov. Nova tožba je namreč dopustna, če se opira na pravno relevantna dejstva, ki so nastopila po trenutku, na katerega se nanaša pravnomočnost.
ZPP člen 7, 154, 154/1, 212, 339, 339/1, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - gospodarski spor majhne vrednosti - zavarovalna pogodba - plačilo zavarovalne premije - ugovor neizpolnjene pogodbe - trditveno in dokazno breme - nekonkretizirane trditve - nedopustno izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti - povrnitev pravdnih stroškov - sedež pravne osebe - sedež izven območja sodišča - poslovne enote - potni stroški - kilometrina - plačilo kilometrine
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožena stranka ni podala nobene konkretne trditve, katere svoje obveznosti v razmerju do tožene stranke tožeča stranka naj ne bi izpolnila. Ugovor neizpolnjene pogodbe mora biti konkretiziran, da je utemeljenost pravilnosti postavljenega tožbenega zahtevka sploh lahko presojana. Nikakor ni vzdržno naziranje, da bi tožena stranka lahko le pavšalno navedla, da tožeča stranka naj ne bi izpolnila svoje obveznosti, pa bi to že utemeljevalo neutemeljenost tožbenega zahtevka.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00060037
ZGD-1 člen 51, 480. ZNP-1 člen 149, 151, 154. ZIZ člen 272. SPZ člen 15.
zavrnjena začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve poslovnega deleža - skupno premoženje zakoncev - poslovni delež kot skupno premoženje
Ker iz razlogov sklepa izhaja, da bi predlog za izdajo začasne odredbe, kot je postavljen, posegel v samo poslovanje družbe, ki je samostojna pravna oseba, predlogu za izdajo začasne odredbe za prepoved odtujitve in obremenitve poslovnega deleža pa je že bilo ugodeno v drugem postopku, predlagateljica s predlogom za izdajo začasne odredbe namena zavarovanja ne more doseči.
V skupno premoženje zakoncev lahko spada le poslovni delež v gospodarski družbi, sama družba kot samostojen pravni subjekt in premoženje gospodarske družbe pa ne predstavljata skupnega premoženja. Za skupnega zastopnika se lahko postavi zgolj družbenik, ki je že vpisan v sodni register. Če v register nista vpisana oba zakonca, ni potrebe po urejanju razmerja med njima kot skupnima imetnikoma deleža in gospodarsko družbo. Glede na to, da se v razmerju do družbe za družbenika šteje le tisti družbenik, ki je vpisan v sodni register, se tudi predlog za vpis soimetništva udeležencev na poslovnem deležu posledično nanaša na razmerja med družbeniki, ne pa na ureditev skupnolastniških razmerij na stvari.
Da je prepovedni tožbeni zahtevek dovolj določen, morajo biti v njem jasno opredeljeni elementi, ki so relevantni za presojo dopustnosti ravnanja toženke in omejujejo obseg prepovedi. Po mnenju pritožbenega sodišča omiljena zahteva po konkretizaciji tožbenega zahtevka velja le za opustitvene zahtevke, ne pa za odstranitvene, saj je treba izjeme razlagati ozko.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00059327
OZ člen 323, 323/1, 346. ZTFI člen 7, 7/2, 7/2-4, 7/5, 8, 8/5, 214, 214/1. ZGD-1 člen 263, 263/1. ZPP člen 70, 70-6, 339, 339/2, 339/2-2.
kreditna pogodba v CHF - kršitev pogodbenih obveznosti - ničnost - ničnost kreditne pogodbe - zastaranje - zastaralni rok - zastaranje odškodninske terjatve - zastaranje kondikcijskega zahtevka - splošni petletni zastaralni rok - začetek teka zastaralnega roka - pravna oseba - standard skrbnosti - profesionalna skrbnost - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - odškodninska odgovornost bank - pojasnilna dolžnost banke - konverzija - valutno tveganje - prenovitev (novacija) - finančni instrumenti - izločitev sodnika
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da kreditodajalci v primeru, ko je bila kreditojemalcu omogočena konverzija kredita, niso hkrati prevzeli tudi obveznosti, da kreditojemalcem ponudijo konverzijo kredita ob pravem času. Če takšen zaključek velja za potrošniške kredite, še toliko bolj to velja za kredite pravnih oseb, katerih poslovodstvo zavezuje višja stopnja skrbnosti v lastnih zadevah od fizičnih oseb.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - SODNE TAKSE
VSL00060797
ZST-1 člen 10, 10/6, 11, 12a, 12a/1, 12a/2. ZSVarPre člen 27.
taksne oprostitve na podlagi zakona - taksa za pritožbo v postopku zaradi oprostitve plačila sodnih taks - dolžnost plačila sodne takse - napačen pravni pouk - odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - nov predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravnomočna odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - ponovna odločitev o isti stvari - uveljavljanje spremenjenih okoliščin - trditveno breme stranke - obremenjenost nepremičnin - spremenjenih okoliščin ni - pogoji za oprostitev plačila sodnih taks na podlagi sodne odločbe - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - premoženjsko stanje - premoženjski cenzus - preseganje dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka
V postopku odločanja o pritožbi zoper sklep o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, taksne obveznosti ni. Vendar napačen pravni pouk ni v ničemer vplival na toženčev položaj, saj prvostopenjsko sodišče od toženca ni terjalo takse za pritožbo zoper obravnavani sklep.
Toženec ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodnih taks. Ugotovljeno toženčevo premoženjsko stanje preprečuje ugoditev njegovemu predlogu.
stroški postopka - povrnitev stroškov postopka - umik predloga - ustavitev postopka - priključitev na komunalno omrežje - izgradnja kabelskega sistema - gradnja na tuji nepremičnini - sprememba lastništva - meja med parcelama - ravnanje nasprotnih udeležencev
Glede na pravno varstvo, kot ga je zahteval predlagatelj, je sodišče pravilno naložilo predlagatelju, da plača nasprotnemu udeležencu stroške tega postopka. Predlagatelj se zato v pritožbi zmotno zavzema, da bi sodišče prve stopnje moralo odločiti, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka oz., da bi moralo naložiti nasprotnemu udeležencu, da plača stroške postopka predlagatelja, ker je predlagatelj moral vložiti predlog, ker nasprotni udeleženec ni dal soglasja predlagatelju, da položi električni kabel na nepremičnini nasprotnega udeleženca.
priposestvovanje - denacionalizacija - kolizija pravic - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - tek priposestvovalne dobe - dobrovernost
Pravilna je materialnopravna presoja, da tožnika nista izkazala potrebnih pogojev za priposestvovanje sporne nepremičnine. Skladno z ustavno sodno prakso je ob koliziji dveh originarnih načinov pridobitve lastninske pravice, priposestvovanja in denacionalizacije, treba dati prednost slednjemu. Toženec je preko pravnega prednika leta 1995 na originaren način pridobil lastninsko pravico na denacionaliziranem premoženju. Čeprav sta tožnika zatrjevala več kot 200 let dolgo priposestvovalno dobo, z vštetim časom pravnih prednikov, je zaradi denacionalizacije sporne nepremičnine in konkuriranja dveh originarno pridobljenih pravic za presojo priposestvovanja bistven čas od leta 1995 naprej. Pomembne so tudi morebitne okoliščine, ki so nastale pred letom 1995 in so vplivale na dobrovernost tožnikov in obliko posesti, kar pa je sodišče prve stopnje v potrebnem obsegu zadostno upoštevalo.
Pritožba utemeljeno nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje, da pripada tožniku odškodnina za celotnih zakonsko predpisanih 11 ur dnevnega počitka in ne zgolj za manjkajoče ure dnevnega počitka, kar je utemeljilo z obrazložitvijo, da pravica do dnevnega počitka predstavlja vsebinsko enovito pravico, ki je kršena že z vsakršnim posegom vanjo.
Višina odškodnine za premoženjsko škodo zaradi posega v pravico do dnevnega počitka ni avtomatična protivrednost plačila za 11 ur (dnevno), temveč je odvisna od obsega ugotovljene škode, ki jo je delavec utrpel zaradi posega v to pravico; torej od števila ur, ki ustreza uram več opravljenega dela zaradi kršitve delodajalca, tj. neplačanim uram dela, opravljenega v času, ko bi sicer moral koristiti dnevni počitek.
Dejstvo, da je tožeča stranka po vložitvi tožbe pridobila posest nad letalom ne pomeni, da ga je pred tem imela v posesti tožena stranka oziroma, da je tožena stranka izpolnila zahtevek. Umik tožbe v tej zadevi ni bil posledica izpolnitve zahtevka s strani tožene stranke, pač pa dejstva, da je tožeča stranka ugotovila, kje se letalo sploh nahaja. Ne drži pritožbena navedba, da je za odločitev bistveno, da je bila tožba umaknjena takoj, ko je tožeča stranka izvedela za status letala, saj to ne zadošča. Zgolj v primeru, da bi bil umik tožbe posledica izpolnitve zahtevka s strani tožene stranke, bi tožeča stranka slednji ne bila dolžna povrniti stroškov postopka.
ZIZ člen 38, 38/5. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 76, 76/1.
nadaljnji izvršilni stroški - stroški potrebni za izvršbo - neuspešen rubež - obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja - uspešna izvedba izvršilnega postopka
V skladu z vsem zgoraj obrazloženim pritožbeno sodišče zaključuje, da so bile vse aktivnosti izvršitelja navedene v obračunu stroškov dejansko izvedene in so bile potrebne za izvršbo, medtem ko njihov prispevek k uspešnosti izvršbe v petem odstavku 38. člena ZIZ ni določen kot kriterij, ki bi vplival na dolžnost dolžnice, da stroške povrne upnici.
taksa zaradi zavlačevanja sodnih postopkov - preložitev naroka - razlog za preložitev naroka - preklic naroka - krivdni razlogi - krivdno ravnanje pooblaščenca - pravočasna predložitev vloge - pravočasno navajanje dejstev in dokazov
Določba 286.a člena ZPP predstavlja pravno podlago glede pravil o prekluziji, ne pa sankcijo povezano z določbo 33. člena ZST-1. Zmotna je zato pritožbena teza, da sankcija po 33. členu ZST-1 ni dopustna, ker bi pooblaščenka tožnice lahko navajala dejstva in predložila dokaze tudi na prvem naroku, ki je bil razpisan 10. 2. 2022.
padec na pločniku - razdelitev zemljišč - celovita dokazna ocena
Sodišče druge stopnje pritrjuje, da iz vpogledanih fotografij (A19 do A24) izhaja, da gre tudi na mestu padca za pločnik, ter da zgolj to, da gre za del parcele ob stavbi, ne omogoča zaključka, da gre za dvoriščni del. Iz izpisa zemljiške knjige izhaja, da je služnostna pravica peš hoje in prevoza s kolesi ter izvedba nadzora in vzdrževanja javne površine, vknjižena na delu, ki v naravi predstavlja pločnik in kolesarsko stezo.
stroški postopka - odločitev o pravdnih stroških - povrnitev stroškov postopka - potrebni stroški postopka - odvetniški stroški - plačilo odvetniških stroškov - pooblastilo odvetniku - izbrani pooblaščenec - prosta izbira odvetnika - izbira odvetnika izven kraja sedeža sodišča - povečani stroški zaradi izbire odvetnika s sedežem izven sedeža sodišča - strošek kilometrine - odsotnost iz pisarne - izjemne okoliščine
Stranka je upravičena izbrati kateregakoli pooblaščenca, vendar je praviloma upravičena od nasprotne stranke zahtevati povrnitev stroškov le za pooblaščenca z območja sedeža sodišča.
Obdolženemu niti v skupnem (enotnem) ni bila izrečena dolgotrajna kazen, ki bi mu onemogočala izvrševanje očetovske skrbi do mere, ko bi se to že odražalo na razvoju otrok oziroma jih na kakšen drug negativen način zaznamovalo.
preživljanje mladoletnega otroka - preživnina za otroka - višina preživnine za otroka - določitev višine preživnine - preživninske potrebe otroka - zmožnosti preživninskega zavezanca - materialne in pridobitne zmožnosti - odmera preživnine - največja korist otroka - nizki dohodki staršev - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - socialni transferji - začasna sodna poravnava
Plača ni edini relevantni dejavnik pri določitvi višine preživnine. Pri presoji se upošteva zavezančeve sposobnosti in objektivne okoliščine za pridobivanje dohodka. Upošteva se tudi možnost dodatnega zaslužka.
Ni utemeljenega razloga za neupoštevanje denarnega nadomestila, ki ga je nasprotna udeleženka prejela iz naslova brezposelnosti. Ta ne predstavlja socialnega transferja, v katerega se (sicer) uvrščajo socialna pomoč, otroški dodatek in državne štipendije. Ti so odvisni od premoženjskega stanja upravičenca. Sestavni del tega premoženjskega stanja pa je tudi mesečno preživninsko upravičenje. Nadomestilo za primer brezposelnosti, ki se izplačuje določeno časovno obdobje, v to kategorijo ne sodi. Njegovo izplačilo ni odvisno od premoženjskega stanja upravičenca, marveč je v tesni soodvisnosti s prejšnjo zaposlitvijo oziroma z višino dohodka. Zato ni utemeljenega razloga, da ne bi bilo upoštevano pri oceni preživninske zmožnosti nasprotne udeleženke.
OZ člen 46, 46/2. ZPP člen 392, 392/2, 392/2-1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39, 39-1. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1, 6/4.
razveljavitev sodne poravnave - zmota pri sklepanju poravnave - opravičljiva zmota - odvetniški stroški - nagrada za odvetniške storitve - odločanje o stroških pravdnega postopka - stroški za pregled listin - nagrada za posvet in konferenco s stranko - trajanje naroka
Ni mogoče, da bi bila pritožnica, ob tako nazornem fotografskem prikazu kavnega in čajnega servisa, v opravičljivi in nezakrivljeni zmoti glede oznake predmeta v času sklepanja sodne poravnave. V sferi toženke je bila dolžnost ravnanja s pričakovano skrbnostjo, ko je izbirala servis po oznakah v cenilnih poročilih, s katerimi je bila seznanjena.
zavrženje tožbe kot nepopolne - poziv na dopolnitev tožbe - vročitev sodnega pisanja - vročilnica kot javna listina - domneva o resničnosti - pravilno vročanje - sprejem poštne pošiljke - konkretizirane trditve - trditveno in dokazno breme - dokazni predlog - izvedenec grafološke stroke - dokaz z zaslišanjem strank - nalog za plačilo sodne takse
Domnevo resničnosti vsebine vročilnice je po ustaljeni sodni praksi mogoče izpodbiti le s konkretiziranimi in dokazno podprtimi navedbami o razlogih za napačnost, ne pa s posplošenim zanikanjem.
Zaslišanje strank in prič je popolnoma neprimeren dokaz za dokazovanje (ne)pristnosti podpisa. Ustrezen dokaz bi bil izvedenec grafološke stroke, ki pa ga tožnik ni predlagal.
pogoji za oprostitev plačila sodne takse - zavrnitev predloga za taksno oprostitev - dokazno breme - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila taks
Ker toženka kljub opozorilu sodišča ni izkazala zakonskih pogojev za predlagano oprostitev plačila sodne takse, je odločitev o zavrnitvi predloga materialnopravno pravilna.