CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00061353
ZASP člen 31, 32a, 75, 75/2, 79, 137. ZMed člen 112, 113, 113/2. ZPP člen 285, 337, 337/1.
operater - televizijski program - izdajatelj televizijskega programa - pravice RTV organizacije - sorodne pravice - kabelska retransmisija - pisna pogodba - neodplačnost - nadomestilo - diskriminacija - trajno pogodbeno razmerje - sklepčnost tožbe po višini - procesno trditveno in dokazno breme - nedovoljene pritožbene novote - materialno procesno vodstvo
Med strankama je bilo dogovorjeno trajno pogodbeno razmerje in neodplačen prenos za potrebe razširjanja programov, ki ga izvaja toženka. Trajno pogodbeno razmerje, kot je pravilno razložilo sodišče prve stopnje, se lahko prekine le z odpovedjo, zato ni utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje spregledalo navedbe tožnika glede ničnosti pogodbenih določil, ki jih zapoveduje 73. in prvi odstavek 79. člena ZASP. Ni šlo namreč za dogovor o prihodnjem koriščenju avtorskih in sorodnih pravic ter da je izdajatelj programa (tožnik) le posredni imetnik pravic, ki jih je le ta pridobil od avtorjev, fizičnih oseb. Razumevanje 79. člena ZASP na način, da pogodbe o razširjanju programov in v njih opredeljeni prenosi avtorskih in sorodnih pravic za pogodbeno dogovorjeno obdobje pomenijo nično določbo, bi onemogočalo sklepanje in prenos kakršnihkoli pogodb o prenosu pravic za razširjanje tv programov in bi povzročilo ničnost praktično vseh obstoječih pogodb med operaterji in izdajatelji programov.
V skladu z drugim odstavkom 75. člena ZASP se šteje, da so prenesene tiste pravice in v takem obsegu, kot je bistveno za dosego namena pogodbe. Izraz razširjanje in izraz distribucija se v poslovnem jeziku operaterjev in izdajateljev programov redno uporablja za označbo tistih avtorskih in sorodnih pravic, ki jih operater uporablja pri razširjanju programov, to je kabelsko retransmisijo in dajanje na voljo vsebin tv programov.
Ravno programi, ki jih zastopa tožnik, so komercialni programi in ne progami posebnega pomena, ki so urejeni v tretjem odstavku 112. člena ZMed. Ravno zato velja prosta pogodbena volja strank, ki so se dogovorile za neodplačno razširjanje televizijskih programov. V zvezi z očitkom tožnika, da pogodbe ne vsebujejo natančne navedbe posamičnih pravic, ki so bile predmet prenosa, je treba pojasniti, da je točna konkretizacija namenjena varstvu avtorjev kot fizičnih oseb.
Gledanost ni edini ali prevladujoč kriterij za določanje cene posameznega programa.
Pritožbeno sodišče je na podlagi vsega navedenega (tako kot izhaja tudi iz sodbe sodišča prve stopnje) presodilo, da je tožnica v konkretni zadevi uveljavljala (klasičen) izpolnitveni zahtevek in ne zahtevek za plačilo odškodnine. Toženka bi morala namreč na podlagi dogovora avtomatično napraviti novo (zvišano) kalkulacijo cen in na tej (pogodbeni) podlagi tožnici najkasneje ob zapadlosti relevantnega obračunskega računa (1.3.2018) višje stroške storitev tudi plačati. Podlaga spornih prisojenih obresti je, kot je pravilno izpostavilo že sodišče prve stopnje, v prvem odstavku 299. člena OZ (saj je bil dogovorjen najkasnejši rok za toženkino izpolnitev denarne obveznosti) in ne v drugem odstavku 299. člena OZ.
Tudi, če bi bilo tožničin tožbeni zahtevek mogoče opredeliti kot odškodninski zahtevek, je zavzemanje toženke, da tožnici ne gredo zakonske zamudne obresti od 1.3.2018 dalje, neutemeljeno.
prepozna pritožba - fikcija vročitve - dokazno breme - prekluzivni pritožbeni rok - zakonsko določen rok
Zmotno je stališče toženca, da je sodišče tisto, ki bi moralo dokazovati, da vročitev na ta način, s fikcijo, ni bila opravljena, dokazno breme o morebitni nepravilno opravljeni vročitvi je namreč na strani toženca.
ZFPPIPP člen 408, 408/2, 408/2-5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-10.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - prerekana terjatev - pravda na ugotovitev obstoja terjatve - sklep o odpustu obveznosti - pravnomočen sklep - odpust obveznosti - sprememba tožbenega zahtevka - neizvedba glavne obravnave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je uporabilo pravno podlago, na katero se nobena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni sklicevala t. j. 408. člen ZFPPIPP, na kar stranki tudi nista mogli računati, saj je bil sklep o odpustu obveznosti izdan v ponovljenem sojenju, v katerem pa sodišče prve stopnje glavne obravnave ni razpisalo.
Pritožbeno sodišče soglaša s pritožnico, da je sodišče prve stopnje izdalo sodbo brez glavne obravnave, čeprav za to niso bili izpolnjeni pogoji. Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Sodišče druge stopnje ne more odgovoriti na pritožbene navedbe glede namerne povzročitve škode, saj izpodbijana sodba o tem nima razlogov, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00060007
ZASP člen 81, 82, 82/1, 156, 156/3, 156/4, 156/5, 157, 157/4, 168, 168/2, 168/3, 168/4. ZASP-B člen 17. OZ člen 193, 198, 344, 347, 347/1. ZGD-1 člen 39. ZPosS člen 2. ZPP člen 7, 212, 215. Tarifa Združenja SAZAS za javno priobčitev glasbenih del za izdajatelje radijskih in televizijskih programov (2007) člen 1.
avtorsko nadomestilo - pravica radiodifuznega oddajanja - neupravičena obogatitev - neupravičena uporaba avtorskih del - zastaranje zahtevka - zastaralni rok - tarifa - skupni sporazum - pravna praznina - običajni honorar - primerno nadomestilo - osnova za izračun nadomestila - trditveno in dokazno breme - poslovna skrivnost - pravica do izjave - zakonite zamudne obresti - nedobrovernost - zastaranje zamudnih obresti - civilna kazen
Pri oceni primernega nadomestila je treba upoštevati dolgotrajna pogodbena razmerja, čeprav so ta pretekla. Pogodbeno dogovorjena razmerja odražajo dejanska, saj se primernost tarife najlažje izrazi s soglasjem volj pogodbenih strank. Ker enostransko sprejeta tarifa (kolektivne organizacije z monopolnim položajem) predstavlja odstop od tega načela, je pri obravnavanju Tarife 2007 in njenih meril v povezavi s 156. členom ZASP-B, potreben restriktiven pristop.
Trditveno in dokazno breme, da del ustvarjenih prihodkov ne spada v radijsko dejavnost, je na toženi stranki. Ta njena dolžnost izhaja tudi iz prvega odstavka 82. člena ZASP, ki določa, da v primeru, da je nadomestilo dogovorjeno ali določeno v odvisnosti od ustvarjenega dohodka pri uporabi dela, mora uporabnik dela voditi ustrezne knjige ali druge evidence, iz katere je mogoče ugotoviti, kakšen dohodek je bil ustvarjen.
spor majhne vrednosti - pritožba, vložena po zakonitem zastopniku - rok za vložitev pritožbe - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe kot prepozne - razporeditev sodnikov - letni razpored dela sodnikov
Ker gre za t. i. spor majhne vrednosti, saj vtoževana denarna terjatev ne presega zneska 2.000 EUR (prvi odstavek 443. člena ZPP), je rok za pritožbo 8 dni (tretji odstavek 458. člena ZPP). Odločitev prvostopenjskega sodišča, da pritožbo zoper sodbo zavrže, je pravilna in ustrezno obrazložena. Tudi pravni pouk vsebuje vse, kar mora. Sicer pa pravni pouk na pravilnost odločbe same nima vpliva.
zapuščinski postopek - sklep o dedovanju - sporazum o delitvi zapuščine (dedni dogovor) - popravni sklep - poprava očitne pisne pomote - predlog za izdajo popravnega sklepa - sprememba dednega dogovora - delitev parcel - pogoji za izdajo popravnega sklepa - zavrnitev predloga za izdajo popravnega sklepa
Dediči ne zahtevajo poprave očitne pisne pomote, njihov predlog predstavlja spremembo dednega dogovora, zato niso izpolnjeni zakonski pogoji za izdajo popravnega sklepa.
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - PRAVO EVROPSKE UNIJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00061370
ZPP člen 11, 300.. ZPIZ-2 člen 7, 7-23, 27, 27/1, 27/4, 27/5, 37, 37/8.. ZPIZ-2G člen 125.. URS člen 2, 14, 50, 155, 156.. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 52.
odmera starostne pokojnine - pokojninska doba brez dokupa - slovenska pokojnina
Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v 1. odst. 27. člena ZPIZ-2, po katerem moški pravico do starostne pokojnine pridobi pri 65 letih starosti, če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe, ne pa v 4. odst. 27. člena ZPIZ-2, saj tožnik na dan 16. 6. 2020 ni imel 40 let pokojninske dobe brez dokupa.
ZST tarifna številka 3, 3/1. ZST-1 člen 39. ZST-1D člen 48. ZDen člen 71, 71/1, 72.
plačilo sodne takse - plačilo sodne takse v denacionalizacijskem postopku - odškodninski zahtevek - odškodninski zahtevek iz naslova nemožnosti uporabe - odškodnina za nemožnost uporabe v denacionalizaciji vrnjenega premoženja - stroški postopka - denacionalizacijski upravičenec kot stranka v postopku - dolžnost plačila sodne takse - uporaba predpisa - uporaba ZST in ZST-1 - prehodna določba - začetek postopka - podredni zahtevek - sodna taksa za podredni tožbeni zahtevek
Postopek za plačilo odškodnine zaradi neuporabe vrnjenega premoženja, katerega pravna podlaga je v 72. členu ZDen, ni denacionalizacijski postopek, ampak gre za posebno odškodninsko razmerje, za katerega ne velja določba prvega odstavka 71. člena ZDen. Pritožbeno stališče, da pritožnika sodne takse nista dolžna plačati, torej ni pravilno.
Pritožnika pa utemeljeno izpostavljata, da se je postopek v tej zadevi (kot nepravdni) začel pred 1. 10. 2008, torej v času veljavnosti ZST. V postopkih, ki so začeli teči pred uveljavitvijo ZST-1, se v skladu s prehodno določbo 39. člena ZST-1 takse do pravnomočnega zaključka postopka plačujejo po dotedanjih predpisih in po dotedanji tarifi, torej po ZST.
Drugače pa velja glede podrednega zahtevka. Postopek s podrednim zahtevkom pritožnikov je začel teči 24. 6. 2021, torej v času veljavnosti ZST-1. Pritožnika dolgujeta takso za podredni zahtevek, saj gre pri zahtevku, naj se odškodnina plača nekomu drugemu kot je zahtevano s primarnim zahtevkom, za zahtevek na drugi dejanski in pravni podlagi.
potrebni stroški izvršbe - obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja - zahteva upnika za povrnitev stroškov - nastanek stroškovne obveznosti
Stroškov, ki so nastali zaradi opravil izvršitelja, ne bi bilo mogoče šteti kot potrebnih za izvršbo in upnik njihove povrnitve ne bi mogel zahtevati od dolžnika, če bi bila terjatev, ki je predmet izvršbe, v trenutku oprave dejanja, v zvezi s katerim je izvršitelj upniku obračunal plačilo za delo in stroške, že v celoti poplačana. Vendar v obravnavani zadevi temu ni bilo tako. Plačilo v višini 484,85 EUR, na katero se v pritožbi sklicuje dolžnica, je namreč dolžnica opravila šele 25. 3. 2022, izvršitelj pa je dejanja, v zvezi s katerimi si je z obračunom z dne 25. 3. 2022 obračunal plačilo za delo in stroške, opravil pred tem datumom, zaradi česar pozneje opravljeno plačilo (tudi če bi bila z njim poplačana celotna terjatev upnika, kot zatrjuje dolžnica) ne vpliva na pravico upnika, da od dolžnika zahteva povrnitev zneska, ki mu ga je (v zvezi z izvršilnimi dejanji, ki so bila potrebna za izvršbo) skladno z določbami Pravilnika obračunal izvršitelj.
Upnik od dolžnice ni upravičen zahtevati povrnitve plačila, ki ga je izvršitelj obračunal za zaznambo rubeža v rubežni zapisnik po tar. št. 2 Pravilnika v višini 100 točk oziroma 28,00 EUR. Iz podatkov spisa namreč ne izhaja, da bi v obravnavani zadevi šlo za položaj iz 91. člena ZIZ, ko sodišče po že opravljenem rubežu dovoli izvršbo na že zarubljene stvari za poplačilo kakšne druge terjatve istega upnika ali poplačilo terjatve kakšnega drugega upnika in ko se torej namesto rubeža opravi zaznamba rubeža v že predhodno sestavljenem rubežnem zapisniku.
pravica do povrnitve pravdnih stroškov - odločitev o pravdnih stroških - uspeh v pravdi - premoženjsko stanje stranke - načelo enakosti
Logika priznanja pravdnih stroškov je v tem, da tisti, ki v pravdi uspe, ne trpi stroškov, ki so mu nastali z uveljavljanjem utemeljenega tožbenega zahtevka, ampak da mu te stroške povrne nasprotnik (ki v pravdi ni bil uspešen). To pa pomeni, da pri odmeri stroškov stranki, ki je v pravdi uspela, sodišče ne more upoštevati premoženjskih razmer nasprotnika, saj bi sicer prišlo do kršitve ustavnega načela enakosti.
izvršba na podlagi verodostojne listine - faktura - fizična oseba - nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji - dobava blaga - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - predlog za izvršbo - izdajanje računov
V pritožbi je upnik zatrjeval in s predloženimi listinami (račun št. 1-2021 z dne 31. 8. 2021, odločba FURS z dne 5. 8. 2020, obračun pavšalnega nadomestila, vložen dne 31. 1. 2022) izkazoval, da je v prejšnjem odstavku citirano fakturo kot verodostojno listino izdal za dobavljeno blago (hlodovino) dolžniku, ki je nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Ker se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni ukvarjalo z vprašanjem, ali ima morebiti upnik kot fizična oseba v veljavni zakonodaji podlago za izdajo fakture kot upravičenec do pavšalnega nadomestila DDV, kar je upnik obrazloženo navajal v pritožbi, je ostalo relevantno dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
ZFPPIPP člen 19, 19/1, 20, 20/3, 271, 271/1, 271/1-1, 271/1-1(1), 277, 391, 391/1, 391/1-1, 399, 399/3, 399/4, 399/4-3, 399/4-4. DZ člen 67, 71, 71/1, 74, 74/1, 74/2, 82, 82/1, 83, 83/5. ZPP člen 306, 316. ZIZ člen 198. SPZ člen 128, 128/1.
postopek osebnega stečaja - ugovor proti odpustu obveznosti - izpodbojno pravno dejanje - neodplačno razpolaganje s premoženjem - zloraba pravice do odpusta obveznosti - skupno premoženje zakoncev - sporazum o razdelitvi skupnega premoženja - sodna poravnava - pripoznava tožbenega zahtevka - zmanjšanje čiste vrednosti premoženja - zastavna pravica - prednostna poplačilna pravica - pogoji za izpodbijanje - obdobje izpodbojnosti - prepoved retroaktivne uporabe zakona
Ker vrednostno ni bistvene razlike med premoženjem, ki ga je prejel vsak od zakoncev, sta s sklenitvijo Sporazumov o razdelitvi skupnega premoženja zgolj razdelila skupno premoženje. To dejanje zato nima značilnosti izpodbojnega pravnega dejanja po 271. členu ZFPPIPP. V kolikor zakonca Sporazumov o razdelitvi skupnega premoženja ne bi sklenila, bi bilo treba šteti, da je žena stečajnega dolžnika v stečajnem postopku prijavila izločitveno pravico na deležu skupnega premoženja, ki je enak polovici.
Pravne dobrote privilegija odpovedi pričevanju se je brat obdolženega poslužil šele slaba dva meseca kasneje, dne 25. 1. 2022, pred predvidenim procesnim dejanjem soočenja s policistom, takšna, spet lastno voljna odločitev pa - glede na prejeti pravni pouk po drugem odstavku 236. člena ZKP - pravilnosti zaključka prvostopenjskega sodišča, da se navkljub kasnejšemu uveljavljanju odpovedi pričevanju njegove dotedanje izjave lahko uporabijo, ne more omajati.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - namen zavarovanja terjatve - lastni poslovni deleži
Sodišče ne more izdati začasne odredbe ″na zalogo″, temveč samo ob izpolnitvi zakonskih pogojev, med katerimi je tudi doseganje namena zavarovanja po prvem odstavku 273. člena ZIZ.
Drži sicer, da sodišče na podlagi tretjega odstavka 44.a člena ZIZ v postopku določi tistega izvršitelja, ki ga navede upnik. Vendar upnikova pravica do izbire izvršitelja ni neomejena. Ko sodišče s sklepom kot izvršitelja, ki bo v izvršbi opravljal neposredna dejanja izvršbe, določi izvršitelja, ki ga je v predlogu za izvršbo navedel upnik, upnik svoje izbire ne more več poljubno spreminjati. Določitev novega izvršitelja lahko v postopku predlaga le v zakonsko predpisanih primerih in pod zakonsko določenimi pogoji. Novega izvršitelja lahko tako predlaga v primerih, ko prvotno določeni izvršitelj ne sme oziroma ne more (več) opravljati nalog izvršitelja v zadevnem izvršilnem postopku, bodisi zato ker je izločen (šesti odstavek 44.a člena ZIZ), bodisi zato, ker je (zaradi smrti ali zaradi razrešitve) prenehal opravljati službo izvršitelja (peti odstavek 287. člena ZIZ). Odstavitev prvotno izbranega in s sklepom sodišča določenega izvršitelja, glede katerega ni zgoraj navedenih ovir, da bi v zadevnem postopku opravljal naloge izvršitelja, lahko upnik predlaga le, če izvršitelj v konkretni izvršilni zadevi neposrednih dejanj izvršbe ne opravlja v rokih, ki jih določajo ZIZ in podzakonski predpisi (deveti odstavek 44.a člena ZIZ).
Tudi pritožbeno sodišče, tako kot pritožnica, ne dvomi, da sta tožnika zaradi C. C. hude invalidnosti zelo prizadeta in ju njeno zdravstveno stanje obremenjuje, vendar pa je, kot upravičeno izpostavlja pritožnica, potrebno upoštevati, da tožnika nimata vsakodnevne skrbi za C. C., saj živi v Domu starejših občanov, kjer ji je nudena institucionalna nega in skrb, zato svojega življenja (vsakodnevnih aktivnosti) temu ni potrebno prilagajati zaradi nege in skrbi za hčerko, razen v dnevih, ko jo obiskujeta (po izpovedbi tožnice dvakrat na teden - pred Covidom, v času Covida enkrat na teden). Pri presoji odškodnine je potrebno upoštevati vse okoliščine primera, tako tudi zgoraj izpostavljene v tej točki obrazložitve, kakor tudi, v katerem življenjskem obdobju je škodni dogodek posegel v družinske razmere (v obravnavanem primeru je bil tožnik ob škodnem dogodku star 62 let, tožnica pa 59 let) in ga primerjati z drugimi podobnimi primeri.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00059951
URS člen 14, 14/2. ZKP člen 129a, 129a/2, 129a/3. KZ-1 člen 86.
način izvršitve kazni zapora - alternativna izvršitev kazni zapora - nadomestna izvršitev kazni zapora - delo v splošno korist - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - rok za vložitev predloga za alternativni način izvršitve kazni zapora - pravočasnost predloga - ustavna odločba - neustavnost zakonske določbe
Ustavno sodišče je ugotovilo neustavnost drugega odstavka 129.a člena ZKP kolikor določa 15 dnevni rok za vložitev predloga o nadomestitvi kazni zapora z delom v splošno korist, ki teče od pravnomočnosti sodbe oziroma od zadnje vročitve prepisa sodbe dalje.
Obsojenec lahko predlaga alternativno izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist tudi, ko že prestaja kazen zapora oziroma do konca prestajanja kazni zapora.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - namen zavarovanja terjatve - lastni poslovni deleži
Glede na to, da v družbi ni več lastnega poslovnega deleža, ni možno prvotoženki prepovedati razpolaganje in obremenitev. Začasna odredba ne bi vplivala na pravni položaj strank, bila bi sama sebi namen. Posledično ni razloga za zavarovanje z začasno odredbo.