Družba B. d. o. o. je res bila posojilojemalec zneska posojila 32.000,00 EUR s pogodbeno dogovorjenimi obrestmi po 8% fiksni obrestni meri in v primeru zamude z vračilom posojila upniku še z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Vendar pa je bil dolžnik edini družbenik in direktor navedene družbe. Upniku se je osebno zavezal k plačilu kot porok in plačnik, torej kot solidarni dolžnik. Svojo osebno obveznost plačila in hkrati obveznost drugega je zavaroval kot zastavitelj tudi s hipotekami pri edini razpoložljivi nepremičnini.
Sodišče je presojalo očitano ravnanje dolžnika in pri tem upoštevalo njegovo subjektivno oceno možnosti poplačila obveznosti iz naslova poroštva in njegovo skrbnost pri tem, na drugi strani pa ugotavljalo tudi vlogo upnika in njegovo ravnanje glede sklenitve posla in pridobljenega zavarovanja.
V ZFPPIPP ni zakonske podlage, da bi moralo sodišče v postopku osebnega stečaja preizkusiti, ali je dolžnik vložil na podlagi 104. člena KZ-1 tudi prošnjo za izbris izrečene pravnomočne obsodbe na podlagi pogojev sodne rehabilitacije. Slednje bi sicer dolžnik lahko storil, čeprav v konkretnem postopku niti ne navaja, da je prošnjo vložil. Sicer bi po mnenju sodišča druge stopnje postopek sodne rehabilitacije moral biti končan že do izteka preizkusnega obdobja z izbrisom kazenske obsodbe iz kazenske evidence.
postopek za plačilo sodne takse - pravilno plačilo sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - plačilo sodne takse za pritožbo - plačilo sodne takse z navedbo napačne reference
Tudi plačilo sodne takse, ki bi bilo pravočasno opravljeno na napačen sklic, bi se štelo za pravilno plačano sodno takso. Pogoj pa je, da je bil namen plačila plačati sodno takso za obravnavano zadevo oziroma za pritožbo, za katero je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom štelo, da je umaknjena.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00059589
ZKP člen 95, 95/4, 98, 98/1, 402, 402/3, 402/5, 503, 503/2, 507, 507/1. KZ-1 člen 75, 75/2.
protipravna premoženjska korist - vračilo koristi - predlog za obročno plačilo - zamuda roka - prekluzivni rok - zavrženje predloga - oprostitev plačila sodne takse za pritožbo
Drugi odstavek 503. člena ZKP in drugi odstavek 75. člena Kazenskega zakonika dopuščata, da sme sodišče v upravičenih primerih dovoliti obročno plačilo pridobljene premoženjske koristi. Vendar pa sme obsojeni ob smiselni uporabi četrtega odstavka 95. člena ZKP predlog za obročno plačilo podati najpozneje do izteka roka za plačilo, ki ga določi sodišče.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - neizvedba dokaza - izvedba dokaza z izvedencem - predujem za izvedenca - neobstoj vzročne zveze - nedokazanost - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - pravična denarna odškodnina
Sodišče je glede na tožbene navedbe utemeljeno štelo, da tožnik primarno zahteva sodnega izvedenca s področja travmatologije in tega tudi postavilo. Ker tožnik predujma za izvedenca s področja oftalmologije ni založil, sodišče predlaganega dokaza utemeljeno ni izvedlo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00059061
OZ člen 349, 349/1, 364, 364/1, 364/2.
gradbena pogodba - začasna situacija - delno plačilo - pripoznava dolga na podlagi delnega plačila - pripoznava dolga - pripoznava terjatve - konkludentno ravnanje dolžnika - prava volja - zastaranje - pretrganje zastaranja
Vsako dolžnikovo plačilo ne pomeni samodejne pripoznave dolga. Gre za konkludentno ravnanje, pri katerem je pravo voljo treba ugotoviti. Če se pripoznava nanaša na določeno višino dolga, velja pripoznava (in z njo pretrganje zastaranja) le do navedene višine, ne pa tudi za presežek. Da bi dolžnikovo dejanje lahko imelo veljavo pripoznave dolga z učinkom pretrganja zastaranja, mora na jasen način izražati dolžnikovo voljo, da pripoznava dejstva, iz katerih izhaja določeno pravno razmerje, na podlagi katerega uveljavlja upnik terjatev zoper dolžnika. Pri tem je odločilno, kako je (konkludentno) dolžnikovo dejanje objektivno videti. Pri presoji okoliščin, ki kažejo na toženkino pripoznavo dolga, tako ni pomembno, ali so bile toženkine zahteve po predložitvi izjav podizvajalcev utemeljene ali ne, pač pa zgolj, ali je mogoče na njihovi podlagi razpoznati toženkino voljo, da je tožnici z zadnjim nakazilom zneska po IV. začasni situaciji sporočila tudi, da obstaja dolg po tej situaciji še za neplačani znesek.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11. KZ-1 člen 283, 283/1.
kaznivo dejanje krive ovadbe - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nejasni in nasprotujoči si razlogi o odločilnih dejstvih - prištevnost obdolženca
Okrožni državni tožilec sicer izrecno uveljavlja le pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, vendar je pritožbeno sodišče v navedbah, da je sodišče prve stopnje na eni strani povzemalo ugotovitve sodnega izvedenca psihiatrične stroke B. B., da je obdolženi dne 8. 9. 2020 razumel pomen svojega dejanja in ravnanja ter se zavedal in razumel ustrezna opozorila, na drugi strani pa je iz lastnega zaključilo, da obdolženi dne 8. 9. 2020, ko je zoper sebe podal samoobtožbo, ni bil razpravno sposoben, prepoznalo bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, ki je po oceni pritožbenega sodišča tudi podana. Razlogi o odločilnih dejstvih, tj. glede vprašanja obdolženčeve prištevnosti tempore criminis v izpodbijani sodbi so popolnoma nejasni in v precejšnji meri s seboj v nasprotju
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00059090
OZ člen 111. ZOR člen 1054, 1054/2. ZPP člen 458.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - pogodba o ustanovitvi in vodenju računa - negativno nedovoljeno stanje na tekočem računu - zaprtje računa - povrnitev sredstev
Materialno pravna posledica zaprtja transakcijskega računa je obveznost povrnitve tistih sredstev, ki jih je tožnica izplačevala z omenjenega računa za toženko in za katera toženka ni imela kritja ter predstavljajo negativno stanje na računu (drugi odstavek 1054. člena ZOR v zvezi s 1061. členom OZ in 111. člen OZ).
ZFPPIPP člen 389, 389/3, 399, 399/2, 399/2-2, 399/2-2(1).
predlog za začetek postopka osebnega stečaja - zavrženje predloga - pravni interes za vodenje postopka - pomanjkanje pravnega interesa
Ker dolžnik ni izkazal, da bi se tekom postopka osebnega stečaja oblikovala stečajna masa, iz katere bi bilo mogoče poleg vračila založenega predujma ter plačila stroškov postopka delno poplačati tudi njegove upnike, in ker odpust obveznosti stečajnemu dolžniku ni dovoljen, ker od pravnomočnosti sklepa, s katerim so mu bile obveznosti enkrat že odpuščene, še ni preteklo deset let, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da dolžnik nima pravnega interesa za vodenje postopka osebnega stečaja.
sklep pritožbenega sodišča - učinek sklepa - vrnitev zadeve v ponovno odločanje - vpis v sodni register - odločanje registrskega sodišča o zahtevku za vpis - nadomestni sklep - zmotna uporaba materialnega prava - vpis spremembe pri imetniku poslovnega deleža
Če sodišče druge stopnje ugodi pritožbi in odloči, da se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 39. člena ZSReg), ZSReg nima nobenih določb glede usode vpisanih podatkov. Višje sodišče v takem primeru nima podlage za odločitev o izbrisu vpisanega podatka. Zakon registrskemu sodišču nalaga, da vpiše izbris vpisa le na podlagi spremembe sklepa, na podlagi katerega je bil vpis opravljen, ne pa v primeru, če je bil sklep, na podlagi katerega je bil opravljen vpis, razveljavljen in zadeva vrnjena sodišču v nov postopek. Šele tedaj, če in ko bo registrsko sodišče v ponovljenem postopku odločilo drugače kot prvič in bo zahtevek za vpis zavrnilo, bo na podlagi takega sklepa imelo podlago tudi za izbris opravljenega vpisa. Izbris opravljenega vpisa se tako lahko opravi šele, če in ko registrsko sodišče v ponovljenem postopku zavrne zahtevek za vpis, saj ZSReg za primer ponovnega odločanja na podlagi razveljavljenega sklepa nima posebnih določb o tem, da se na podlagi sklepa sodišča druge stopnje opravi izbris vpisa, kot je to v drugem odstavku 40. člena določeno za primer, če sodišče druge stopnje s pravnomočnim sklepom že zavrne zahtevek za vpis.
Pravilo o mejah pritožbenega preizkusa mora biti striktno, saj bi se sicer dopuščalo arbitrarno sojenje. Striktna razlaga o mejah pritožbenega preizkusa sodišču nalaga, da upošteva le tiste pritožbene navedbe, ki so konkretizirane in jasne. Ko stranka uveljavlja kakšno procesno kršitev, jo mora navesti konkretizirano. To pomeni, da mora opisati procesno dejstvo, iz katerega je mogoče izpeljati procesnopravni sklep o obstoju procesne kršitve. Takšnim zahtevam pritožnica ni zadostila. S pritožbenimi navedbami o tem, da je sodišče prve stopnje tožeči stranki dovolilo, da na naroku postavlja vprašanja, ki niso imela nobene trditvene podlage, ni določno opisala, katera so bila ta vprašanja (in posledično - na katera tako ugotovljena dejstva ne bi smelo opreti svoje odločitve, če jo je). Šele potem, ko bi tako ravnala, bi pritožbeno sodišče lahko preverilo, ali so konkretno zatrjevana procesna dejstva resnična in, če je temu tako, nato presojalo o obstoju procesne kršitve. Pritožbenemu sodišču se namreč nikoli ne more naložiti, da bo v vlogah stranke, ki jih je vložila v postopku pred sodiščem prve stopnje, samo iskalo in preverjalo, ali je imel postopek dokazovanja (v tem primeru dokazovanja z zaslišanjem prič in zakonitih zastopnikov) ustrezno trditveno podlago.
Upravnik v zunanjem razmerju s tretjo osebo lahko nastopa tudi v svojem imenu in za račun etažnih lastnikov.
napotitev dedičev na pravdo - vračunavanje daril v nujni delež - vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža - prikrajšanje nujnega dednega deleža - idealna ali realna kolacija - ugotovitev vrednosti zapuščine - razpoložljivi del zapuščine
O vrnitvi darila v zapuščino zaradi prikrajšanja nujnega dednega deleža sodišče odloči v zapuščinskem postopku le v primeru, če so obdarjenci udeleženci tega postopka in priznajo zahtevek oziroma ne nasprotujejo vrnitvi. V nasprotnem primeru mora nujni dedič uveljaviti zahtevek v pravdi. Vračila podarjene stvari (v določenem obsegu) v zapuščino namreč ni mogoče doseči brez soglasja obdarjenca oziroma sodne odločbe, s katero se dediču nalaga vrnitev darila v zapuščino.
Sodišče v izpodbijanem sklepu res ni posebej ugotavljalo obračunske vrednosti zapuščine, skupnega nujnega deleža, razpoložljivega dela zapuščine ter prikrajšanja nujnih dednih deležev, vendar je glede na nesporne ugotovitve, da v zapuščino spadajo le zanemarljiva denarna sredstva ter osebno vozilo, ki je praktično brez vrednosti, glede na 28. člen ZD, po katerem se izračuna nujni delež in razpoložljivi del, nedvomno, da so nujni dedni deleži, glede na vrednost nepremičnine, ki je bila podarjena, prikrajšani. V primeru, ko ni dovolj premoženja, da bi se vsakemu sodediču, ki vračunanje zahteva, iz zapuščine dodelila enaka vrednost, kot je vrednost darila ali volila, ki ga je dobil dedič, ki se mu darilo ali volilo obračunava, se lahko prikrajšanje nujnih dednih deležev odpravi le z vračilom daril v zapuščino.
ZFPPIPP člen 49, 49/2, 399, 399/3, 399/4, 399/4-3, 403.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - zloraba pravice - zakonska domneva - izpodbojnost zakonske domneve - načelo vestnosti in poštenja - nesorazmernost prevzetih obveznosti
Velja, če se ne dokaže drugače, da predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti, če je dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem, ali če je razpolagal s svojim premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo. Trditveno in dokazno breme v zvezi z izpodbijanjem navedene zakonske domneve je na dolžniku.
Zakon v 3. točki četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP ne zahteva, da morajo biti dejanja, ki so predmet presoje po tej zakonski določbi, izpodbijana.
Če je dolžnik svoje premoženje brezplačno obremenil z ustanovitvijo stvarnih pravic v korist svoje žene in sina, ker se je bal posledic iz določenih sodnih postopkov, kar je vplivalo na njegov premoženjski položaj, slednje pomeni, da je njegovo delovanje bilo v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja in ne obratno.
KZ-1 člen 204, 204/1, 204/2. ZKP člen 358, 358-1, 371, 371/1, 371/1-7.
objektivna identiteta obtožbe in sodbe - opisano dejanje nima znakov kaznivega dejanja - kaznivo dejanje tatvine - kaznivo dejanje majhne tatvine - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sprememba izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti
S tem je, ker je prekršilo objektivno identiteto med obtožbo in sodbo, bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 7. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Ob tem pa tudi v obtožnem predlogu opisani ravnanji nimata vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja tatvine po drugem v zvezi s prvim odstavkom 204. člena KZ-1, kot sta ju pravno opredelili oškodovanec kot tožilec in sodišče prve stopnje, saj mora takšno kaznivo dejanje, ko gre za privilegirano obliko tatvine, tako imenovano malo tatvino, v opisu vsebovati tudi navedbo, da je vrednost ukradene stvari majhna in si je storilec hotel prilastiti stvar take vrednosti.
ZPP člen 279b.. ZUstS člen 43, 44.. ZJU člen 156a.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - sklep o prekinitvi postopka - pravni interes za vložitev tožbe - odločitev ustavnega sodišča - razveljavitev določbe zakona
Posamični akti, ki so zaradi odločbe ustavnega sodišča ostali brez pravne podlage, so še vedno predmet presoje v rednem sodnem postopku. Tožnik je imel ves čas postopka pravni interes za razveljavitev sklepa o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga brez utemeljevanja, ker je sklep še vedno obstajal, tožniku pa so s pravočasno vložitvijo tožbe za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi nastali tudi stroški postopka v tem individualnem delovnem sporu.
Ker je toženka tožniku redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov brez utemeljevanja na podlagi 156.a člena ZJU, ki je bil z odločbo ustavnega sodišča z dne 18. 11. 2021 razveljavljen, je sodišče prve stopnje pravilno razveljavilo sklep ministra za notranje zadeve o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku z dne 10. 2. 2021 in sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja z dne 22. 4. 2021, s katerim je bil sklep organa prve stopnje potrjen.
sprememba imena mladoletne osebe - korist mladoletnega otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Sodišče prve stopnje je pravilno opredelilo pravno podlago, ki jo je treba uporabiti v obravnavani zadevi. Izbira in sprememba osebnega imena spada med zadeve izvajanja starševske skrbi (151. člen DZ), posebej pa je to vprašanje urejeno v ZOI-1, ki v splošnih določbah opredeljuje osebno ime kot pravico državljana, ki mu zagotavlja identiteto ter varstvo njegove osebnosti in dostojanstva. Tako zasnovano pravico v imenu mladoletnega otroka, ki še ni dopolnil devet let, izvršujejo starši (12. člen ZOI-1), pri starejših otrocih pa je za spremembo imena, priimka ali obojega potrebna njihova privolitev. Kadar med staršema ni soglasja o spremembi otrokovega imena, mora tisti, ki spremembo želi, pred sodiščem izkazati, da so za to podani utemeljeni razlogi, kar pa je takrat, ko je takšna sprememba v otrokovo korist (prvi odstavek 8. člena ZOI-1).
Po presoji pritožbenega sodišča odločitev sodišča v tem sporu ni odvisna od poprejšnje rešitve vprašanja, ali je bila tožnikova razrešitev s funkcije predsednika uprave toženke zakonita. Zakonitost sklepa o odpoklicu tožnika z dne 11. 11. 2021 ne predstavlja predhodnega vprašanja v zvezi s presojo zakonitosti prenehanja delovnega razmerja, ki je v smislu sosledja dogodkov le posledica odpoklica. Pri predhodnem vprašanju gre za vprašanje, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje, razlogi za razrešitev pa niso ne eno ne drugo (prim. Pdp 528/2018, Pdp 273/2020 in Pdp 434/2021).
oškodovanec kot tožilec - pravočasen predlog za pregon
Glede na to, da je rok po drugem odstavku 60. člena ZKP, v katerem mora oškodovanec kot tožilec začeti kazenski pregon (30 dni), prekluziven, je sodišče prve stopnje povsem pravilno, potem ko je ugotovilo, da je bila vloga oškodovanca kot tožilca podana po izteku tega roka (šele 28. 1. 2022), njegovo vlogo kot prepozno zavrglo. Razlogi, ki jih v pritožbi navaja pritožnik, tako ne morejo biti upoštevni, ob tem ko oškodovanec kot tožilec v primeru zamude roka po drugem odstavku 60. člena ZKP niti ne more zahtevati vrnitve v prejšnje stanje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00059075
ZKP člen 18, 18/2, 220, 219.a.. KZ-1 člen 206, 206/1, 206/2.. URS člen 35.
kaznivo dejanje ropa - najeto vozilo - pričakovana zasebnost - podatki GPS naprave - pridobitev podatkov - varstvo pravic zasebnosti - zakonitost dokazov - zakonitost pridobitve dokaza - dokazi iz postopka v tuji državi - oprostilna sodba - dokazna ocena
Posledično ni bilo prepričljivo ugotovljeno, ali se odgovor italijanskega tožilstva, ki poudarja nujnost odredbe oziroma naknadne odobritve pridobljenih podatkov GPS naprave, nanaša zgolj na namestitev GPS naprav v vozilo s strani policije in pridobivanje lokacijskih podatkov na podlagi takšne namestitve ali pa tudi na primere, kot je obravnavani, in sicer ko je naprava GPS že nameščena s strani najemodajalca vozila in je najemnik o tem pogodbeno obveščen, najemodajalec pa po tem, ko izve, da je bilo izvršeno kaznivo dejanje in naj bi bilo njegovo vozilo s tem kaznivim dejanjem povezano, posreduje GPS podatke policiji.
ZPP člen 111, 139, 318, 318/1, 339, 339/2, 339/2-7.. ZDR-1 člen 54, 81.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja - pisna oblika - rok za odgovor na tožbo - zamudna sodba - fikcija vročitve
Toženka pisanja ni dvignila, zato je fikcija vročitve nastopila 8. 4. 2022. Čeprav ji je bilo pisanje dne 11. 4. 2022 puščeno v poštnem nabiralniku, je rok za odgovor na tožbo pričel teči 9. 4. 2022, pri čemer se je sodišče pravilno sklicevalo na sodno prakso, iz katere izhaja, da ni pomembno, kdaj je bilo sodno pisanje puščeno v hišnem predalčniku, ampak je za datum vročitve pomemben iztek roka za dvig poštne pošiljke. Toženka je na tožbo odgovorila 26. 4. 2022, kar je po izteku roka za odgovor na tožbo, ki se je skladno z določbo 111. člena ZPP o štetju rokov iztekel 25. 4. 2022.
ZJA člen 24, 25.. ZDR-1 člen 6, 6/1, 73, 73/1.. ZUP člen 224, 224/1.
pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - zakonitost razrešitve - dokončnost odločbe - prekinitev postopka - diskriminacija
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da sta se pravdni stranki v pogodbi o zaposlitvi, ki je bila tudi sicer sklenjena za čas trajanja mandata, dogovorili za drugačen način njenega prenehanja, kot jih določa ZDR-1, in sicer za prenehanje z razrešitvijo. Razrešitev, ki je bila izvedena z odločbo Vlade RS z dne 12. 11. 2020, predstavlja objektivno dejstvo, ki je povzročilo prenehanje pogodbe o zaposlitvi, sklenjene s tožnico kot poslovodno osebo, pri čemer tožnica neutemeljeno vztraja pri stališču, da je presoja zakonitosti prenehanja odvisna od vprašanja, ali je bila razrešitev zakonita.
Utemeljenost razlogov za razrešitev ni predmet presoje v delovnem sporu (sodba in sklep VS RS VIII Ips 257/2016 z dne 7. 3. 2017, sodba VS RS VIII Ips 49/2018 z dne 19. 6. 2018).