ZDR-1 člen 53, 74, 74/2, 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-1, 89/2, 99 do 102.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - vodilni delavec - reorganizacija - odpoved večjemu številu delavcev - mirovanje pogodbe o zaposlitvi
Drugačna organizacija dela, ki je v tem, da se delo razdeli med druge delavce toženke, pomeni organizacijski razlog, zaradi katerega ni več potrebe po opravljanju dela, ki ga je opravljal tožnik. Zato tožnik zmotno navaja, da poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi ne more biti podan, ker se delo, ki ga je opravljal tožnik, pri toženki še naprej opravlja, vendar tako da ga sedaj opravljajo vodje posameznih enot.
Tožnik se zmotno zavzema za stališče, da mu toženka v skladu s 53. členom ZDR-1 ne bi smela odpovedati pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas z dne 3. 2. 2014 za delovno mesto nabavni tržnik, ki je mirovala v času, ko je na podlagi pogodbe za določen čas z dne 27. 12. 2019 opravljal delo na vodilnem delovnem mestu direktor nabave.
poskus kaznivega dejanja - kaznivo dejanje izsiljevanja - priznanje krivde - odločba o kazenski sankciji - obteževalne in olajševalne okoliščine
Kot je to pravilno navedlo že prvostopno sodišče pa tudi obdolženčevo priznanje krivde, glede na to, da je bil obdolženec zaloten neposredno ob izvrševanju kaznivega dejanja in ga je policija prijela, čeprav je skušal pobegniti, nima takšne teže, kot skuša to prikazati obdolženčev zagovornik (točka 9 izpodbijane sodbe).
ZDR-1 člen 13, 13/1, 51, 129.. OZ člen 82, 82/1, 82/2.. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2018) člen 73.. Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije (30.11.2021) člen 60.. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti (2015) člen 70.. Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti (2015) člen 92.. Kolektivna pogodba za papirno in papirno-predelovalno dejavnost (2013) člen 80.
veljavnost kolektivne pogodbe - odmera letnega dopusta - dodatek za delovno dobo - razlaga pogodbenih določil - višina dodatka - pravilna uporaba materialnega prava
Neutemeljena je pritožbena navedba, da za odločitev ni bistveno, da KPPN za toženko od 6. 9. 2009 ne velja (več). To dejstvo je bistveno, saj je bila s pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno med pravdnima strankama dne 16. 12. 2013, dogovorjena uporaba veljavne kolektivne pogodbe. Določbe KPPN, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, niso bile prenesene v pogodbo o zaposlitvi. Za odločitev zato ni relevantna določba 51. člena ZDR-1, na katero se sklicuje pritožba in ki ureja vpliv spremenjenega zakona, kolektivne pogodbe ali splošnega akta delodajalca ter za ta primer določa, da delavec ohrani vse tiste pravice, ki so ugodneje določene v pogodbi o zaposlitvi.
Po prenehanju veljavnosti PKP ni pravne podlage za dodatek za delovno dobo v višini 0,7 odstotkov, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje. Navedeno je bistveno za odločitev in ne, kot zmotno meni pritožba, na podlagi katere določbe je toženka v spornem obdobju dodatek izplačevala v višini 0,5 odstotka, pri čemer je toženka navedla, da je upoštevala določbe ZDR-1. ZDR-1 v 129. členu ne določa višine dodatka za delovno dobo. Ta določba je pomensko odprta, ne določa niti najnižjega dodatka niti načina upoštevanja delovne dobe.
gospodarski spor majhne vrednosti - postopek v sporu majhne vrednosti - ustalitev pristojnosti - vročitev dopolnitve tožbe - rok za odgovor - napačen pravni pouk - napačno opozorilo v pozivu - odsotnost odgovora - pravočasnost navajanja dejstev in dokazov v sporu majhne vrednosti - pravočasnost grajanja procesnih kršitev - koncentracija postopka
Sodišče prve stopnje ni kršilo nobenih določb pravdnega postopka, ne glede na to, da naj bi bila tožena stranka še z vabilom na glavno obravnavo poučena, da mora najkasneje na prvem naroku navesti vsa dejstva, ki so potrebna za dokazovanje njenih navedb, kot trdi v pritožbi. Napačno opozorilo namreč stranki ne more omogočiti več pravic, kot ji gredo po zakonskih določbah. Skladno s 451. členom ZPP mora namreč v postopku v sporih majhne vrednosti tožeča stranka navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo - tega pa tožena stranka ni vložila.
hramba zaseženih predmetov - gotovina - začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - sklep o odpravi začasnega zavarovanja zahtevka - izrek sklepa - vsebina izreka sklepa - odredba - formalno procesno vodstvo - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da zadnji odstavek izreka sklepa, ki ga izpodbija pritožnik, po vsebini predstavlja odredbo, in sicer formalno odločbo, saj je z njo sodišče prve stopnje odločilo le o procesnem vprašanju, kako ravnati z gotovino, zaseženo pri hišni preiskavi. Zadnji odstavek izpodbijanega sklepa je torej odredba, ki se nanaša na formalno procesno vodstvo postopka, zoper takšne odredbe pa skladno s prvim odstavkom 132. člena ZKP pritožba ni dovoljena. Sodišče prve stopnje je v točkah 5 in 6 obrazložitve zavzelo pravilno stališče, da je bila gotovina zasežena kot species, zato jo je potrebno obravnavati kot zaseženi predmet in jo skladno z 220. členom ZKP še naprej hraniti pri sodišču, o njej pa bo sodišče odločalo s sodbo oziroma po končanem postopku. Da je temu tako, izhaja že iz prve odredbe, ki jo je v zvezi s predmetno zaseženo gotovino izdala preiskovalna sodnica dne 13. 6. 2018, saj je prav ona odredila sodnim depozitom sodišča prve stopnje hrambo denarja. Takšno postopanje z gotovino, zaseženo pri hišni preiskavi, je v sodni praksi ustaljeno in ima podlago v 220. členu ZKP, ki določa, da se predmeti, ki se morajo po kazenskem zakonu odvzeti ali ki utegnejo biti dokazilo v kazenskem postopku, zasežejo in izročijo v hrambo sodišču ali pa se kako drugače zavaruje njihova hramba.
Zatrjevana škoda tožnice je po njenih trditvah posledica tega dejanja, zaradi katerega ji je bilo onemogočeno opravljanje dejavnosti v najetem poslovnem prostoru. Ta škoda pa je lahko podana le v primeru, če je med tožnico in toženko v času menjave ključavnice obstajalo veljavno najemno razmerje. Če je najemna pogodba bila veljavno odpovedana, tožnica ni imela več pravnega temelja za uporabo poslovnega prostora, posledično ji ne bi mogla nastati zatrjevana škoda glede izgube dobička.
ZDR-1 člen 13, 13/1, 51.. OZ člen 82, 82/1, 82/2.. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2018) člen 73.. Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije (30.11.2021) člen 60.. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti (2015) člen 70.. Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti (2015) člen 92.. Kolektivna pogodba za papirno in papirno-predelovalno dejavnost (2013) člen 80.
odmera letnega dopusta - dodatek za delovno dobo - jasna pogodbena določila - višina dodatka
Tožnik v pritožbi neutemeljeno izpostavlja, da za odločitev ni bistveno, da KPPN za toženko od dne 6. 9. 2009 ne velja (več). Navedeno je bistveno, saj je bila s pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno med pravdnima strankama, dogovorjena uporaba veljavne kolektivne pogodbe. Določbe KPPN, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, niso bile prenesene v pogodbo o zaposlitvi. Zato za odločitev ni relevantna določba 51. člena ZDR-1, na katero se sklicuje pritožba, ki ureja vpliv spremenjenega zakona, kolektivne pogodbe ali splošnega akta delodajalca ter za ta primer določa, da delavec ohrani vse tiste pravice, ki so ugodneje določene v pogodbi o zaposlitvi.
Po prenehanju veljavnosti PKP ni pravne podlage za dodatek za delovno dobo v višini 0,7 odstotkov, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje. Navedeno je bistveno za odločitev in ne, kot poudarja tožnik v pritožbi, na podlagi katere določbe mu je toženka v spornem obdobju dodatek izplačevala v višini 0,5 odstotka, pri čemer je toženka navedla, da je upoštevala določbe ZDR-1. ZDR-1 ne določa višine dodatka za delovno dobo; določba je pomensko odprta; ne določa niti najnižjega dodatka niti načina upoštevanja delovne dobe (sodba VS RS VIII Ips 168/2018 z dne 19. 12. 2018).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00059685
ZKP člen 145, 285e, 285e/1, 402, 402/3, 402/5.
predlog za izločitev dokazov - uradni pritožbeni preizkus - kršitev ustavnih pravic v sodnem postopku - dokazi, pridobljeni izven kazenskega postopka - privilegij zoper samoobtožbo - vložitev kazenske ovadbe - davčni organ - davčni inšpekcijski nadzor - zaslišanje obremenilne priče
Dokazi, pridobljeni v nekazenskih postopkih, ne morejo biti pridobljeni s kršitvijo ZKP, saj organi v nekazenskih postopkih ne delujejo po določbah ZKP. Dokaze, ki so bili pridobljeni v nekazenskih postopkih, je potrebno izločiti iz kazenskega spisa, če so bili pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Domet privilegija zoper samoobtožbo se ne razteza na inšpekcijske ali nadzorne postopke, pri katerih se aktivnosti uradnih oseb ne spremenijo v kazensko preiskavo. S tem se zagotavlja učinkovitost inšpekcijskih in nadzornih postopkov, kar je v carinskih, davčnih in drugih pomembnih zadevah nedvomno v javnem interesu.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - organizacijski razlog - neutemeljen odpovedni razlog - izbira presežnega delavca
Zaključku o nezakonitosti izpodbijane odpovedi pritožba nasprotuje tudi z zatrjevanjem, da je tožena stranka na destinaciji B. odpovedala pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga trem reševalcem iz vode, medtem ko je v istem času podaljšala pogodbo o zaposlitvi za določen čas le enemu reševalcu iz vode na destinaciji C., kar ne more povzročiti nezakonitosti vseh treh navedenih odpovedi. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da te navedbe ne vplivajo na drugačno odločitev v tem sporu, katerega predmet je le presoja (ne)zakonitosti tožnici podane odpovedi. Tudi sicer sodišče ni pristojno, da bi samo „naredilo potrebno razliko med odpovedmi”, kakor to predlaga pritožba. Edino tožena stranka je bila namreč ob odločitvi o zmanjšanju števila reševalcev iz vode na destinaciji B. pristojna in dolžna preveriti, ali obstajajo potrebe po tem delu na drugi destinaciji in nato tej ugotovitvi ustrezno sprejeti odločitev, koliko delavcem in konkretno komu bo odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine
Pripor je edini omejevalni ukrep, ki v smislu 20. člena Ustave Republike Slovenije pride v poštev za zagotovitev varnosti ljudi in njihovega premoženja. Milejši omejevalni ukrepi, ali niso ukrepi za preprečitev ponovitvene envarnosti, ali pa ne bi dosegli željenega učinka, saj vsak milejši ukpre terja voljo in željo obdolžencev, da s kaznivimi dejanji ne nadaljujejo.
Sodišče prve stopnje je pri izdaji plačilnega naloga z dne 27. 5. 2022 za plačilo sodne takse za pritožbo pravilno upoštevalo tar. št. 2321 taksne tarife ZST-1, ki določa sodno takso za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari, postopek na splošno v količniku 2,4. Sodno takso je odmerilo v višini 252,00 EUR, kar je zmnožek količnika in vrednosti iz 16. člena ZST-1. Sodišče prve stopnje je upoštevalo vrednost 105,00 EUR, kot je predpisana za vrednost spornega predmeta do vključno 7.000,00 EUR. Sodna taksa bi bila ob pravilnem upoštevanju vrednosti spornega predmeta oziroma izpodbijanega dela sodbe (7.095,88 EUR) kvečjemu višja.
ZDR-1 člen 31, 31/1, 31/1-8, 31/1-9, 136, 136/1, 143, 143/1, 202.. OZ člen 22, 82, 82/2, 83, 335, 335/1, 335/2, 336, 336/1, 364, 364/1.
zadržanje izplačila plače - ničnost dogovora - pričetek teka zastaralnega roka - sprememba sodbe
Sodišče prve stopnje je štelo, da je za presojo, kdaj začne teči zastaranje, bistvena zaveza, sprejeta s sklepom z dne 18. 10. 2010, da se povrne prikrajšanje pri plači, pri čemer je navedeni sklep štelo kot ponudbo (22. člen OZ), sprejeto s konkludentnimi ravnanji. Navedeni sklep ni ponudba (ampak po vsebini splošni akt delodajalca), v vsakem primeru pa bi bil morebiten dogovor med pravdnima strankama, da se določeni del plače zadrži, ničen, in tako ne bi mogel vplivati na tek zastaralnega roka v smislu, da bi bilo tožnikovo uveljavljanje terjatve iz naslova premalo izplačane plače v vmesnem obdobju (do prenehanja negativnih poslovnih učinkov) preuranjeno, da bi del plače zapadel v plačilo šele kasneje in bi zastaranje začelo teči v juliju 2015, ko plače niso bile več znižane.
Zastaranje tožnikove terjatve je začelo teči naslednji dan po zapadlosti vsakokratne plače, ki je bila nezakonito znižana, in je do vložitve tožbe po poteku pet let nastopilo.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - upravičenec za vložitev pritožbe - najbližja oseba - obvezno zastopanje po odvetniku
Sodišče prve stopnje je predlog pritožnika, sina pridržane osebe, za vpogled v spis zavrnilo, ker je ugotovilo, da pridržana oseba najbližje osebe tekom postopka ni navedla, niti ni bila najbližja oseba navedena v predlogu za sprejem na zdravljenje brez privolitve, zaradi česar na podlagi 10. točke 2. člena ZDZdr status najbližje osebe pripada njenemu možu. Pritožnik tako ne sodi v krog oseb, ki se lahko zoper obravnavni sklep pritožijo.
ZPP člen 243, 339, 339/2, 339/2-4.. ZODPol člen 95, 95/1, 95/2, 95/3.. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b.. OZ člen 2, 3, 9.
povračilo stroškov izobraževanja - stvarna pristojnost - delovni spor - kandidat za policista - pogodba o izobraževanju - načelo pogodbene svobode - načelo dispozitivnosti - dolžnost izpolnitve
Glede pravice do izobraževanja v ZODPol ni določb, na podlagi katerih bi se pravice do izobraževanja v Policiji že zaposlenega delavca ne štelo za pravico iz delovnega razmerja, temveč za kakšno drugo pravico. Obravnavani spor za povrnitev stroškov izobraževanja delavca, ki izhaja iz delovnega razmerja med tožečo stranko in tožencem, se šteje za individualni delovni spor po b) točki prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, t. j. spor o pravici, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, o katerem je pristojno odločati delovno sodišče. To potrjuje tudi stališče sodne prakse v primerljivih zadevah, ki spore zaradi vračila stroškov izobraževanja iz delovnega razmerja opredeljuje kot delovne spore (prim. III R 20/2007 in VIII R 37/2008).
Zmotno je stališče pritožbe, da toženec ni dolžan vrniti stroškov izobraževanja, ker je za opravljeno dejansko delo prejel plačo. Po drugem odstavku 95. člena ZODPol je udeleženec izobraževanja dolžan policiji povrniti stroške izobraževanja, če v roku, določenem v pogodbi o izobraževanju, ne zaključi izobraževanja. Tožeča stranka je upravičena zahtevati povrnitev tistega, kar je izplačala tožencu za čas odobrenega izobraževanja oziroma praktičnega usposabljanja v policijskih enotah.
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 103/4-3, 374, 374/8. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 7, 7/1.
stečajni postopek nad premoženjem izbrisane družbe - nagrada stečajnega upravitelja - nadomestilo za unovčenje stečajne mase in razdelitev - prenos premoženja - izročitev premoženja - odločba Vrhovnega sodišča
Tako kot v vsakem primeru razdelitve je upravitelj pripravil načrt razdelitve in tudi končni načrt razdelitve, o tem pa vedno odloči sodišče s sklepom. V tem primeru se tako sama razdelitev v ničemer ne razlikuje od razdelitev, opravljenih v drugih stečajnih postopkih. Zato ni mogoče trditi, da do razdelitve v tem postopku ne bi prišlo. Taka razdelitev je tudi v skladu z osmim odstavkom 374. člena ZFPPIPP, po katerem se premoženje družbenikom razdeli s sklepom o končni razdelitvi.
Ker je v obravnavani zadevi upravitelj vendarle opravil določeno delo v zvezi z razdelitvijo premoženja, mu po oceni višjega sodišča za to delo pripada tudi nagrada. Vendar pa ne nagrada v celotni višini, kot je določena po 7. členu Pravilnika, temveč upoštevaje stališče Vrhovnega sodišča le del tam navedenega zneska.
Višje sodišče ocenjuje, da obseg opravil, katerim je sicer namenjena celotna nagrada za unovčenje in razdelitev, ki jih je v tem postopku opravil upravitelj, predstavlja 10 % sicer potrebnih opravil.
Ni sporno, da je bila pogodba z 11. 1. 1991 overjena šele 24. 12. 2018, kar je po datumu pričetka učinkovanja hipoteke. Za pravilno uporabo izpostavljenih določb ZVEtL-1, ki ureja razbremenitev prenosa hipoteke na posamezni del stavbe, je odločilna izpolnitev (še dodatnega) pogoja overitve listine o pravnem poslu.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - izključitev družbenika iz d.o.o. - razlogi za izključitev družbenika - porušeni odnosi med družbeniki - nekonkretizirane trditve - zmotna uporaba materialnega prava
Sodišče prve stopnje je za bistveno štelo to, da toženec ne vodi podjetja oziroma poslov družbe, kar bi naj bil skupni namen družbenikov ob ustanovitvi. Razlaga sodišča prve stopnje, po kateri se lahko izključitveni razlogi v skladu s 501. členom ZGD-1 nanašajo tudi na vodenje podjetja in ne le upravljanje družbe, je po presoji višjega sodišča vsaj za obravnavani primer preveč ekstenzivna in v neskladju s stališči obstoječe sodne prakse. Okoliščine primera tudi niso tako posebne, da bi narekovale odstop od sodne prakse. Odločitev prvostopenjskega sodišča je predvsem v nasprotju z namenom instituta izključitve družbenika kot skrajnega sredstva in zahtevo, da se morajo izključitveni razlogi nanašati na družbenika osebno. Višje sodišče se sicer strinja z oceno, da so odnosi med družbenikoma porušeni in medsebojnega zaupanja ni več. Vendar zgolj to zahtevka na izključitev družbenika ne utemeljuje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00059699
ZKP člen 18, 18/2, 148, 148/4, 340, 340/4. ZPol člen 38.a.
izločitev dokazov - osredotočenost suma - privilegij zoper samoobtožbo - pravni pouk osumljencu (Miranda) - pregled osebnega vozila - zaseg in odvzem predmetov - oprostilna sodba - domneva nedolžnosti
V času, ko sta policista ustavila obdolženčevo vozilo in izvedla policijski postopek ter obdolžencu zasegla predmete, je bil na obdolženca že osredotočen sum, da je storil kazniva dejanja na škodo oškodovanke, saj je bilo policijsko preiskovanje pred tem osredotočeno proti enemu možnemu storilcu, to je obdolžencu, katerega je policija obravnavala kot domnevnega storilca kaznivega dejanja. Zato bi morala policista ravnati v skladu z določbo četrtega odstavka 148. člena ZKP in obdolžencu, preden sta od njega želela dobiti izjavo, povedati, katerega kaznivega dejanja je osumljen in kaj je podlaga za sum zoper njega ter ga poučiti, da ni dolžan ničesar izjaviti in odgovarjati na vprašanja, če se bo zagovarjal, pa ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati krivdo, in da ima pravico do zagovornika, ki si ga svobodno izbere in ki je lahko navzoč pri njegovem zaslišanju, ter da se bo lahko vse, kar bo izpovedal, na sojenju uporabilo zoper njega.
ZDR-1 člen 13, 13/1, 51.. OZ člen 82, 82/1, 82/2.. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2018) člen 73.. Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije (30.11.2021) člen 60.. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti (2015) člen 70.. Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti (2015) člen 92.. Kolektivna pogodba za papirno in papirno-predelovalno dejavnost (2013) člen 80.
veljavnost kolektivne pogodbe - odmera letnega dopusta - dodatek za delovno dobo - jasna pogodbena določila - višina dodatka
Tožnica v pritožbi neutemeljeno izpostavlja, da za odločitev ni bistveno, da KPPN za toženko od 6. 9. 2009 ne velja (več). Navedeno je bistveno, saj je bila s pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno med pravdnima strankama, dogovorjena uporaba veljavne kolektivne pogodbe. Določbe KPPN, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, niso bile prenesene v pogodbo o zaposlitvi. Zato za odločitev ni relevantna določba 51. člena ZDR-1, na katero se sklicuje pritožba, ki ureja vpliv spremenjenega zakona, kolektivne pogodbe ali splošnega akta delodajalca ter za ta primer določa, da delavec ohrani vse tiste pravice, ki so ugodneje določene v pogodbi o zaposlitvi.
Po prenehanju veljavnosti PKP ni pravne podlage za dodatek za delovno dobo v višini 0,7 odstotkov, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje. Navedeno je bistveno za odločitev in ne, kot poudarja tožnica v pritožbi, na podlagi katere določbe ji je toženka v spornem obdobju dodatek izplačevala v višini 0,5 odstotka, pri čemer je toženka navedla, da je upoštevala določbe ZDR-1; ZDR-1 ne določa višine dodatka za delovno dobo; določba je pomensko odprta; ne določa niti najnižjega dodatka niti načina upoštevanja delovne dobe (sodba VS RS VIII Ips 168/2018 z dne 19. 12. 2018).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ŠPORTNO PRAVO
VSL00059236
ZSpo člen 34, 34/2.
izpisnica - prestop športnika v drug klub - plačilo nadomestila - plačilo odškodnine - pogodbeni dogovor - ničnost pogodbenega določila
Športna organizacija lahko v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZŠpo-1 od športnika zahteva plačilo nadomestila za prestop le, če ima z njim sklenjeno pisno pogodbo, v kateri je to določeno in na podlagi katere prejema plačilo v višini najmanj bruto minimalne plače v Republiki Sloveniji.
Zakon sicer izrecno ne ureja posledic pogodbenega dogovora o obveznosti plačati odškodnino, ki nasprotuje določbi 34. člena ZŠpo-1, a iz pojasnil k predlogu zakona izhaja, da je imel zakonodajalec v mislih ničnostno sankcijo.