ZIZ člen 181, 181a, 188a, 194, 194/1, 194/2. Pravilnik o objavah prodaj v spletnem iskalniku in spletnih javnih dražbah v izvršilnih postopkih (2020) člen 14.
spletna javna dražba v izvršilnem postopku - odredba o prodaji na javni dražbi - vsebina odredbe - podatki o zadevi - javnost - možnost iskanja - ID objave - spremljanje dražbe v teku - poročilo o poteku dražbe - portal e-dražba
Sama udeležba upnika na dražbi (natančneje pri draženju) za to, da spremlja in se seznani z izidom dražbe, ni potrebna. Spletna dražba je javna.
Vse objave spletnih javnih dražb in tudi spletno javno dražbo, ki je v teku, lahko spremlja vsak. Uporaba javnega (odprtega) dela portala sodnedražbe.si, ki med drugim omogoča iskanje po objavljenih prodajah in spremljanje spletnih javnih dražb v teku, je mogoča brez identifikacije, brez registracije in tudi ne zahteva prijave preko zunanjega okolja SI-PASS.
Ne v ZIZ in ne v ZPP ni pravne podlage za to, da bi moralo sodišče upnika obvestiti o poteku prve javne dražbe, mu posredovati poročilo o poteku spletne javne dražbe ali ga obvestiti o tem, ali je bila nepremičnina na naroku prodana ali ne, kar velja tudi za primer, če se upnik prodaje ne udeleži.
vojak - misija - dnevni počitek - premoženjska škoda - denarna odškodnina - zmotna uporaba materialnega prava - odsotnost odločilnih razlogov - razveljavitev sodbe
Sodišče prve stopnje je odločitev o odškodnini v višini vsakokratnih 11 ur dnevnega počitka utemeljijo z obrazložitvijo, da pravica do dnevnega počitka predstavlja vsebinsko enovito pravico, ki je kršena že z vsakršnim posegom vanjo. Takšna presoja ni materialnopravno pravilna. V podobnih sporih (VIII Ips 8/2021, VIII Ips 45/2021), v katerih sta pripadnika, ki sta bila napotena na misijo v tujino, prav tako uveljavljala odškodnino za premoženjsko škodo zaradi kršitve pogodbe zaradi več opravljenih ur dela (na račun nezagotovljenega dnevnega počitka), je Vrhovno sodišče RS obrazložilo, da za odločitev ni bistvena sama pravica do dnevnega počitka, ampak kršitev obveznosti plačila za dejansko opravljeno delo. V tem okviru je bistveno, koliko ur dela (več) je tožnik opravil, česar pa sodišče prve stopnje v obravnavanem sporu zaradi zmotnega materialnopravnega stališča o enoviti pravici ni ugotavljalo.
Ne drži pritožbena navedba, da je s sklepom sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo v plačilo potne stroške priče, saj jih je naložilo tožniku, ki je izvedbo dokaza predlagal (153. člen ZPP). Prav tako ni utemeljena pritožbena navedba, da je treba sklep (v izpodbijanem delu) razveljaviti, ker je pritožbeno sodišče delno razveljavilo sodbo, s katero je bilo odločeno o glavni stvari v tem sporu (o odškodnini zaradi neomogočenega dnevnega počitka), in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev o višini priznanih stroškov priče ni odvisna od odločitve o glavni stvari.
Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2013) člen 6, 6/3.. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (1991) člen 40, 40-4.
kolektivni delovni spor - kršitev kolektivne pogodbe - solidarnostna pomoč - individualni delovni spor
Kljub temu, da je predlagatelj v postopku pred sodiščem prve stopnje izpostavil in navajal individualne težave svojih članov, za katere je podal zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči, ter priložil njihove predloge z opisom težav, se obravnavani kolektivni delovni spor ne razlikuje od sporov v že pravnomočnih zadevah X Pdp 429/2021, X Pdp 432/2021, X Pdp 519/2021 in X Pdp 519/2021, v katerih je pritožbeno sodišče zavzelo stališče, da se upravičenost posameznega delavca do solidarnostne pomoči in v zvezi s tem obstoj težav, ki bi jih s to pomočjo lažje premostil, lahko ugotavlja v okviru individualnega delovnega spora za vsakega delavca posebej in ne v kolektivnem delovnem sporu.
tožba za ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register - rok za vložitev tožbe
ZSReg v 41. členu določa razloge, na podlagi katerih se lahko vloži tožba za ugotovitev ničnosti vpisa. Po prvem odstavku 41. člena ZSReg se tožba za ugotovitev ničnosti vpisa lahko vloži iz razloga, če je bil vpis opravljen na podlagi lažne ali neveljavne listine, če so v listini, na podlagi katere je bil opravljen vpis, navedeni neresnični podatki, če je bila listina izdana v nezakonito izvedenem postopku, če je bilo nezakonito izvedeno dejanje, o katerem se vpisujejo podatki v sodni register, ali če obstajajo drugi v zakonu določeni razlogi. Po drugem odstavku lahko tožbo vloži oseba, ki ima pravni interes, da se ugotovi ničnost vpisa. Po tretjem odstavku je tožbo treba vložiti v 30. dneh od dneva, ko je tožnik zvedel za razloge ničnosti, ni pa več dopustna, ko pretečejo tri leta od vpisa. Tako objektivni kot subjektivni rok sta materialnopravna roka in nista podaljšljiva. Sodišče prve stopnje je najprej presojalo, ali je pritožnik tožbo vložil pravočasno v objektivnem roku treh let od vpisa. Ugotovilo, da je bila tožba vložena pravočasno v objektivnem roku treh let od vpisa v sodnem registru. V nadaljevanju je presojalo, ali je bila tožba vložena v subjektivnem roku 30. dni od dneva, ko je (pri)tožnik zvedel za razloge ničnosti.
ZDR-1 člen 155, 179, 200, 200/4.. ZObr člen 98c, 98c/2, 97f.. ZSSloV člen 53, 53/2.. ZJU člen 140.. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 3, 3/1, 6, 6/2.. ZPP člen 155, 155/1.
Sodišče prve stopnje je zahtevku ugodilo v celoti, pri čemer je upoštevalo vsebino predloženega dnevnika in izpovedi tožnika ter prič, ki so potrdile velik obseg dela, ki ga je opravil. Toženka v pritožbi utemeljeno opozarja, da takšna pavšalna ugotovitev o kršitvi pravice do dnevnega počitka ne zadošča za odločitev, predvsem ker je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da pripada tožniku odškodnina za predpisanih 11 ur dnevnega počitka za vsak dan (57), ko mu toženka počitka (vsaj) delno ni zagotovila, ki jo je utemeljilo z obrazložitvijo, da pravica do dnevnega počitka predstavlja vsebinsko enovito pravico, ki je kršena že z vsakršnim posegom vanjo.
Vrhovno sodišče RS je v zvezi z revizijsko navedbo o upoštevanju dnevnega počitka kot "enovite pravice" obrazložilo, da odškodnina za škodo zaradi posega v pravico do dnevnega počitka ni avtomatična protivrednost plačila za 11 ur (dnevno), temveč je odvisna od vrste in obsega ugotovljene škode, ki jo je delavec utrpel zaradi posega v to pravico. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je predmet obravnavanega spora premoženjska škoda, pri čemer pritožba zmotno vztraja, da je tožnik upravičen do odškodnine za premoženjsko škodo za vseh 11 ur dnevno, ne pa le za toliko ur, za kolikor je bil vsakokratni dnevni počitek zaradi opravljanja dela krajši od 11 ur.
ZFPPIPP člen 221c, 221d, 221d/1, 221f, 221f/6, 221f/7.
poenostavljena prisilna poravnava - zavrženje predloga - procesna ovira - nepopolna zahteva za potrditev poenostavljene prisilne poravnave - rok za vložitev novega predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave
Predlog za PPP je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Celju St 000/2021 z dne 23. 12. 2021 v zvezi s sklepom VSL Cst 85/2022 z dne 22. 3. 2022 nad dolžnikom pravnomočno zavrnjen. Razloga za sprejeto odločitev Okrožnega sodišča v Celju je v 2. točki šestega odstavka 221.f člena ZFPPIPP, ker dolžnik ni ustrezno dopolnil zahteve za potrditev PPP.
OZ člen 299, 346, 364. ZPP člen 8, 154, 154/2, 155, 347, 347/5, 358, 358/1, 358/1-5.
pogodbena volja - avtonomija pogodbenih strank - novo sojenje - pritožbena obravnava - prosta presoja dokazov - sprememba prvostopne sodbe na drugi stopnji - zakonske zamudne obresti - pripoznava dolga - pooblastilno razmerje - dogovor o plačilu - pooblastilo odvetnika - sodba presenečenja - dokazna ocena - obličnost - zastaranje - pretrganje zastaranja
Ugotovljena ravnanja toženca so utemeljeno prepričala tožnika, da kljub neizpolnitvi obveznosti s strani toženca ni vložil tožbe, ker je utemeljeno menil, da sodno varstvo glede na sklenjen dogovor ni potrebno, ker je toženec izkazal, da je pripravljen izpolniti obveznost. S sklenitvijo dogovora je torej toženec terjatev pripoznal, zastaranje se je pretrgalo in je začelo teči znova.
razlika v plači - efektivni delovni čas - pripravljenost za delo - Direktiva 2003/88/ES - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - razveljavitev sodbe
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je imel tožnik dogovorjen odzivni čas 15 minut po alarmu oziroma klicu. Iz obrazložitve Sodišča EU izhaja, da je treba čas pripravljenosti v celoti šteti za delovni čas po Direktivi 2003/88, če je rok, ki je delavcu naložen za vrnitev na delo, omejen na nekaj minut (Radiotelevizija C-344/19, točka 48). Po presoji pritožbenega sodišča je 15-minutni odzivni čas za tožnika gotovo predstavljal bistveno omejitev, saj je prejeti klic zahteval takojšen odhod na intervencijo, ne glede na to, kaj je pred tem počel. Tako kratek rok za vrnitev k opravljanju delovnih nalog pomeni objektivno in bistveno omejitev za tožnika, da v času pripravljenosti prosto razpolaga s svojim časom in načrtuje kakršnekoli, tudi kratkotrajne sprostitvene dejavnosti, česar ne ublaži relativno bližnja razdalja tožnikovega doma do objektov, na katerih je bila potrebna intervencija.
Skupaj z odzivnim časom je treba upoštevati tudi povprečno pogostost dejanskega dela, ki ga delavec običajno opravi v času pripravljenosti.
podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - begosumnost - tuj državljan - navezne okoliščine - dolžnost preživljanja
Zgolj obdolženčeva navedba, da se bo na prostosti zagotovo udeleževal kazenskega postopka, ne predstavlja zadostne garancije za obdolženčevo udeležbo v postopku. Tudi trditev, da mu je s priporom onemogočeno preživljanje družine, nima takšne teže, da bi narekovala odpravo pripora.
ZPP člen 286, 286/3, 339, 339/1.. ZDimS člen 13.. ZDSS-1 člen 34.. ZPIZ-2 člen 201, 413, 413/1.. URS člen 2, 5, 14, 14/2, 22, 23, 25, 35, 74.. ZDR-1 člen 75, 75/4.
dimnikar - plačilo prispevkov - zavarovalna doba s povečanjem - poklicno zavarovanje - preiskovalno načelo - nepotreben dokaz - načelo enakosti - prenos podjetja - solidarna odgovornost delodajalca prenosnika
Ker gre za generično delovno mesto, pritožba neutemeljeno navaja, da posebna komisija, ki jo v skladu z 201. členom ZPIZ-2 imenuje minister za delo, vse do danes ni odločila o tem, da obveznost poklicnega zavarovanja velja tudi za delovni mesti dimnikar preglednik in dimnikar merilec. ZDimS namreč ne pozna delovnih mest dimnikar preglednik oziroma dimnikar merilec. Gre za samostojno odločitev toženke, da posamezna delovna mesta, na katerih se izvajajo dimnikarske storitve, tako opredeli v svoji sistemizaciji delovnih mest, kar pa je ne more razbremeniti obveznosti vključitve tožnika v poklicno zavarovanje, ker za vsa navedena delovna mesta (dimnikar, dimnikar preglednik in dimnikar merilec) velja, da gre za delovno mesto dimnikarja v smislu določbe 13. člena ZDimS.
Vrhovno sodišče RS je v sklepu VIII Ips 2/2019 z dne 10. 9. 2019 navedlo, da je nesprejemljivo stališče, da se pri delovnih mestih, za katera je bila ob uveljavitvi ZPIZ-1 priznana zavarovalna doba s povečanjem, v sodnem postopku lahko ugotavlja, ali so (še) izpolnjeni pogoji za to. Takšne pristojnosti sodišče nima.
Ker Ustavno sodišče o zahtevi BS in o pobudah prizadetih oseb za oceno ustavnosti ZPSVIKOB še ni odločilo, je ocena sodišča, da sporne določbe ZPSVIKOB niso protiustavne, preuranjena.
Tudi odločitev glede vprašanja, ali je ne/zakonitost odločbe BS o izrednih ukrepih predhodno vprašanje za odločanje o tožbenem zahtevku zoper poslovno banko, je najmanj prenagljena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00059591
KZ-1 člen 86, 86/8. Pravilnik o izvrševanju probacijskih nalog (2018) člen 13, 13/2, 13/3,13/6. ZPro člen 23, 23/5, 24.
odločba o kazenski sankciji - nadomestna izvršitev kazni zapora - delo v splošno korist - zdravstveno stanje obsojenca - nesorazmernost - primerno delo
Pritožbene navedbe, v katerih obdolženec opozarja, da bi zaradi opravljanja dela v splošno korist prišlo do nepravilnega zdravljenja njegove sladkorne bolezni, niso utemeljene, saj se v skladu z drugim odstavkom 13. člena Pravilnika o izvrševanju probacijskih nalog (v nadaljevanju Pravilnik) pri izbiri izvajalca dela v splošno korist upošteva, kakšno delo bi bilo primerno za osebo glede na njene osebne lastnosti in okoliščine, zdravstveno stanje in druge navedene okoliščine. Pred nastopom dela pa izvajalec sankcije osebo tudi napoti na zdravstveni pregled (tretji odstavek Pravilnika).
Prav tako niso utemeljeni pritožbeni pomisleki, da bi zaradi izvrševanja dela v splošno korist obdolžencu nastajali dodatni stroški zaradi prevoza in prehrane, saj je v šestem odstavku Pravilnika določeno, da v primeru, če je oseba na dan sklenitve dogovora o opravljanju dela v splošno korist upravičena do socialno varstvenih prejemkov in opravlja delo najmanj v obsegu 5 ur dnevno, regres za prehrano med delom krije Uprava Republike Slovenije za probacijo. Prav tako slednja krije stroške prevoza, če je oseba na dan sklenitve dogovora o opravljanju dela v splošno korist upravičena do socialno varstvenih prejemkov. Enako izhaja iz petega odstavka Zakona o probaciji (v nadaljevanju ZPro). Če bi se obdolžencu zdravstveno stanje poslabšalo, pa ima tudi možnost v skladu s 24. členom ZPro predlagati odložitev izvrševanja dela v splošno korist.
Pritožba pravilno opozarja, da sodišče pri presoji premoženjskih zmožnosti tožnice, ki je v stečaju, ni upoštevalo, da ima na TRR le 680,09 EUR sredstev ter zato sodne takse, na način, kot ji je naloženo, ne more poravnati. Njeno edino premoženje je terjatev, ki je v stečajnem postopku ni bilo mogoče vnovčiti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - reorganizacija poslovanja - ukinitev delovnega mesta - individualni odpust - zavrnitev dokaznih predlogov
Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje, da so bila delovna mesta pri toženi stranki med seboj povsem primerljiva in da zato ni bilo razloga, da bi tožena stranka odpovedala pogodbo o zaposlitvi tožnici. Tožnica je bila zaposlena na delovnem mestu srednje zahtevna dela - delavec na liniji za skobljanje kot edina zaposlena. Res je tožnica, kot je izpovedala, nadomeščala, če je bil kakšen delavec odsoten, in sicer da je njihovo delo opravljala poleg svojega, ni pa jih v celoti nadomestila, vendar navedeno ne pomeni, da bi moralo sodišče ugotavljati, ali je tožena stranka upoštevala kriterije za določitev presežnih delavcev po ZDR-1 in kolektivni pogodbi, kot to napačno zatrjuje tožnica v pritožbi. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je šlo za individualni odpust, tožena stranka je ukinila delovno mesto, na katerem je kot edina izvajalka delo opravljala tožnica in zato ni bila dolžna upoštevati navedenih kriterijev.
ZVis člen 10, 10/3, 10/4.. ZPP člen 76.. KPJS člen 39, 39/1, 39/1-11, 39/2.. Statut Univerze v Ljubljani (2017) člen 10, 26.
pravna subjektiviteta - sposobnost biti stranka - epidemija - dodatek za delo v rizičnih razmerah - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca
Odstotek delovnega časa, za katerega je delavcu odmerjen dodatek za delo v nevarnih razmerah, predstavlja seštevek vsega časa, ko jim je bil ta na delovnem mestu (lahko) izpostavljen in se zato šteje, da je v njih delal. Za preostali čas se posledično šteje, da v takih razmerah ni delal. Ker je glede na dokazni postopek zaradi upoštevanja varnostnih ukrepov pri tožniku šlo bolj za trenutke, ko je (lahko) delal v nevarnih razmerah, to je, ko je koga srečal, natančnejša zamejitev oziroma pojasnilo časovne izpostavljenosti tudi ni mogoče (v nasprotju z nekom, ki na primer del delavnika dela izključno s strankami).
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da tožniku dodatek za delo v rizičnih razmerah za čas prihoda na delovno mesto oziroma odhoda z njega ne pripada, saj ta čas tožnik dejansko ni delal in se ne šteje v delovni čas.
Obstoj utemeljenega suma se sklepa iz doslej znanih okoliščin, ki izhajajo iz dokazov in podatkov, ki jih je predložila državna tožilka in ki jih je navedlo sodišče prve stopnje. V tej fazi kazenskega postopka se namreč dokazi ne presojajo vsebinsko, na način kot jih mora presoditi sodišče na glavni obravnavi, temveč se zgolj ugotavlja, ali iz njih izhaja utemeljen sum storitve kaznivega dejanja ali ne. Utemeljenost suma zadeva stopnjo verjetnosti, da je bilo kaznivo dejanje s strani posameznega obdolženca storjeno, ne pa njegove dokazanosti. Gre za nižji dokazni standard od tistega, ki se zahteva za obsodilno sodbo.
umik tožbe - spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Tožnik je s tožbo zahteval ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev odločbe toženke z dne 19. 10. 2021, s katero mu je bil izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja (kot tudi ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev odločbe toženke z dne 8. 12. 2021, s katero je bil zavrnjen tožnikov ugovor zoper odločbo z dne 19. 10. 2021). V tožbenih navedbah podaja več razlogov, zakaj naj bi bili izpodbijani odločbi toženke o prenehanju njegovega delovnega razmerja nezakoniti. Zgolj to, da je eden od teh razlogov tudi, da je tožniku delovno razmerje pri toženki prenehalo na podlagi tožnikove izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (in ne na podlagi izpodbijanih odločb), pa še ne pomeni, da predmetni spor ni spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja.