omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - predlog za omejitev dedovanja - domska oskrba - plačilo domske oskrbe - oskrbnina - volilo - varstveno delovni center (varstveni zavod)
Bistveno za odločitev je, da A. A. ni potreboval socialne pomoči, ampak je bil plačila institucionalnega varstva oproščen zaradi volila C. C., ki je v oporoki določila, da je VDC dolžan A. A. omogočiti dosmrtno brezplačno oskrbo. Ta je ta pogoj sprejel in tudi sporočil CSD naj, če bodo vabili starše na razgovor z namenom ugotavljanja doplačevanja oskrbe, upoštevajo pogoj iz oporoke. To pa pomeni, da je bil tudi CSD s pogojem seznanjen.
Volilo ima prednost pred predpisi o socialnem varstvu. Če je imel A. A. zaradi volila zagotovljeno dosmrtno brezplačno oskrbo in mu torej za oskrbo ni bilo treba nič plačati, potem iz istega razloga tudi njegovi dediči niso dolžni ničesar prispevati za njegovo oskrbo.
ZSSloV člen 53.. Direktiva 2009/104/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za uporabo delovne opreme delavcev pri delu (druga posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) člen 2, 2/2.. ZDR-1 člen 155, 158.. ZObr člen 98c, 98c/2, 97f.
vojak - misija - dnevni počitek - premoženjska škoda - denarna odškodnina - nacionalna zakonodaja - urna postavka - višina odškodnine - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Tožnikove trditve o kršitvi pogodbene obveznosti iz naslova več opravljenih ur dela predstavljajo podlago za odškodninski zahtevek za plačilo premoženjske škode, za odločitev o odškodnini na tej podlagi pa niso bistvene pritožbene navedbe o potrebnem počitku v smislu citirane določbe ZSSloV (prim. sklepa Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 8/2021 in VIII Ips 45/2021). Glede na to so neutemeljene tudi pritožbene navedbe o tem, da je bilo upoštevajoč glavno nalogo misije (reševanje in popisovanje migrantov), specifičnost opravljanja nalog na ladji in specifike vojaške ladje regeneraciji tožnika oziroma potrebnemu počitku zadoščeno z razporedom dela na ladji, ki je bil organiziran po štiri ure z vmesnimi odmori.
Sodišče prve stopnje je pri odločitvi o odškodnini, ki jo je za 52 nezagotovljenih dnevnih počitkov tožniku prisodilo v višini vsakokratnih 11 ur, zmotno izhajalo iz koncepta dnevnega počitka kot vsebinsko enovite pravice. Utemeljeno je pritožbeno zavzemanje, da je tožnik upravičen do odškodnine le za tolikšno število ur, ki ustreza uram več opravljenega dela, t. j. uram dela, opravljenega v času, ko bi sicer moral koristiti dnevni počitek.
zamuda roka za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe kot prepozne - vzrok za zamudo - COVID-19 - prepozne navedbe - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - vrnitev v prejšnje stanje
Vzroke za zamudo roka za vložitev pritožbe z dne 26. 4. 2022 bi tožena stranka morala navesti istočasno, ko je vložila (prepozno) pritožbo, kar smiselno izhaja iz četrtega odstavka 117. člena ZPP. Slednji določa, da če se predlaga vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka, mora predlagatelj obenem, ko vloži predlog, opraviti tudi zamujeno dejanje (in sicer v petnajstih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila narok ali rok; če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela; drugi odstavek 117. člena ZPP). Skladno z že obrazloženim pa v tem pritožbenem postopku navedbe pritožnice o razlogih za zamudo roka za vložitev pritožbe z dne 26. 4. 2022 tako ne morejo biti (več) upoštevne. Poleg tega pa zanje tudi sicer ni predlagala prav nobenega dokaza.
ničnost letnega poročila - razlogi za ničnost - upravni odbor - potek mandata - skupščina družbe - pristojnosti skupščine - pristojnosti nadzornega sveta - ničnost sklepa skupščine - delničarjeva pravica do obveščenosti
Nepravilna sestava upravnega odbora na veljavnost letnega poročila ni imela vpliva, ker je letno poročilo sprejela skupščina družbe. Tudi morebitna ničnost posameznih pravnih poslov ne vpliva na veljavnost letnega poročila.
Ni bilo kršitve pravice delničarja do obveščenosti, če so mu bile posamezne informacije dane na voljo takoj po skupščini, če se je s takšnim načinom strinjal.
odločba o kazenski sankciji - pogojna obsodba - kaznivo dejanje nasilja v družini - obteževalne okoliščine - primerna kazen - pritožba državnega tožilca - opozorilne sankcije
Po preizkusu razlogov izpodbijane sodbe in pritožbenih navedb je pritožbeno sodišče namreč ugotovilo, da ni razlogov za spremembo kazenske sankcije v škodo obdolženca.
S0dišče prve stopnje je pravilno tožnikove trditve o kršitvi pogodbene obveznosti iz naslova več opravljenih ur dela na račun nezagotovljenega dnevnega počitka štelo za podlago odškodninskemu zahtevku za plačilo premoženjske škode. Vrhovno sodišče je v sklepih VIII Ips 8/2021 in VIII Ips 45/2021 z dne 28. 6. 2022 v zvezi z nezagotovljenim dnevnim počitkom zavzelo stališče, da za odločitev ni bistvena sama pravica do dnevnega počitka, ampak obveznost plačila za dejansko opravljeno delo. Tako je urna postavka za plačilo ur, ko je tožnik moral delati in posledično ni imel zagotovljenega dnevnega počitka v trajanju najmanj 11 ur, enaka urni postavki plačila za delo, saj je tožnik dejansko delal.
Določba tretjega odstavka 38.a člena ZGD-1 določa, kdaj gre za nasprotje interesov in v drugem odstavku istega člena določa tudi dolžnostno ravnanje poslovodja tožene stranke. To je bilo, da zakoniti zastopnik toženke zaradi tega, ker je družbenik družbe, ki je lastnica prostorov, ki jih je tožeča stranka, katere zakoniti zastopnik je bil njegov ožji družinski član iz sedmega odstavka 38.a člena ZGD-1G, to je oče, o nameravani oddaji prostorov v (pod)najem toženi stranki o očitnem nasprotju interesov obvesti edinega družbenika tožene stranke.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da za konflikt interesov zadostuje ogroženost nepristranskega in objektivnega opravljanja nalog ali odločanja v okviru izvajanja (poslovodske) funkcije iz tretjega odstavka 38.a člena ZGD-1.
določitev stvarne pristojnosti - najemno razmerje - spor iz najemnega razmerja - stroški vzdrževanja - stroški obratovanja - območje, na katerem leži nepremičnina
Ne glede na vrednost spornega predmeta so okrajna sodišča pristojna, da sodijo o sporih iz najemnih in zakupnih razmerij.
ZPP člen 22, 22/1, 22/2, 57, 63. ZFPPIPP člen 52, 52/1.
krajevna pristojnost sodišča - izključna krajevna pristojnost - konkurenca dveh izključnih krajevnih pristojnosti - pristojnost za spore v izvršilnem in stečajnem postopku - pristojnost za spore v stečajnem postopku - izključna krajevna pristojnost sodišča, ki vodi stečajni postopek - pristojnost v sporih o nepremičninah
Okrožno sodišče v Ljubljani, ki se je s sklepom izreklo za krajevno nepristojno, ni krajevno nepristojno sodišče, saj je njegova izključna krajevna pristojnost predvidena v 57. členu ZPP. Samo sodišče, ki (lahko) misli, da ni krajevno pristojno, se namreč po določbah prvega in drugega odstavka 22. člena ZPP lahko izreče za krajevno nepristojno ter zadevo odstopi v reševanje krajevno pristojnemu sodišču
reintegracija - vrnitev delavca na delo - uveljavitev nedenarne terjatve
Ni pravilna interpretacija dolžnika, da je izpolnil obveznost poziva dolžnika nazaj na delo oziroma da je izterjevana terjatev prenehala iz razloga, ker dolžnik ni sprejel ponovne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 22. 5. 2020 z istočasno ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi za drugo ustrezno delovno mesto. Dolžnik niti v ugovoru niti v pritožbi ni konkretno pojasnil, zakaj delovno mesto „Hidravličar – pomočnik“ po ponujeni novi pogodbi ustreza delovnemu mestu „Hidravličar – serviser“ po pogodbi o zaposlitvi.
sklep o popravi - predlog za izdajo dopolnilne sodbe - razveljavitev sklepa
Sodišče prve stopnje je s popravnim sklepom sodbo popravilo tako, da je vneslo odločitev o delu zahtevka, o katerem v izreku sodbe ni bilo odločeno in je tako na novo odločilo o delu tožbenega zahtevka. V primeru, ko sodišče ne odloči o vseh zahtevkih, o katerih se mora odločiti s sodbo, pa tega ni storilo, ni mogoče odločiti s popravnim sklepom.
Ker je tožeča stranka vložila pritožbo zoper sodbo zgolj zaradi tega, ker sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih strank oziroma o stroških tolmača, ki jih je njena pooblaščenka priglasila na glavni obravnavi 25. 3. 2022, je pritožbeno sodišče štelo pritožbo za predlog stranke, naj se izda dopolnilna sodba.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00061442
ZPIZ-2 člen 6, 6/2, 16, 116, 194, 194/1, 194/3, 194/5.. OZ člen 190, 190/3.. URS člen 158.
vračilo preveč izplačane pokojnine - lastnost zavarovanca iz naslova družbeništva in poslovodenja zasebne družbe - verzijski zahtevek
Kot uživalka starostne pokojnine je tožnica s prevzemom vodenja gospodarske družbe, katere družbenica je bila, sama povzročila, da je ex lege nastalo zavarovalno razmerje in da je bila posledično pravnomočno ugotovljena lastnost zavarovanke. Slednje izključuje sočasno uživanje pokojninske dajatve. Eventualno krajše zavarovanje od 40. ur tedensko bi lahko uveljavljala le v sodno socialnem sporu o lastnosti zavarovanke.
ZPP člen 249.. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2.
odmera nagrade izvedenca
Član izvedenskega organa se je opredelil do zapisov v izvornem mnenju, do kronologije obiskov tožnice pri osebni zdravnici ter podal pojasnila v zvezi s priloženim priporočilom in mnenjem zdravstvene komisije, s katerima do tedaj še ni razpolagal. Bistveno je, da je izvedenski organ po pozivu sodišča opravil dodatno nalogo, ki v osnovnem sklepu še ni bila zajeta (drugi odstavek 40. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in tolmačih), zato je do dodatne nagrade tudi upravičen. Neutemeljeno je tudi pritožbeno zatrjevanje, da naj se nagrada odmeri v nižjem znesku.
Pritožnici je po plačilu obveznosti, ki jih je do banke imela zapustnica, od podedovanega zneska ostalo zgolj 57,20 EUR. Upoštevaje njeno siceršnje premoženjsko stanje takšen znesek pomeni, da njeni prejemki v maju 2022 (ko je poravnala zapustničin dolg) še vedno ne presegajo dvakratnika osnovnega minimalnega dohodka.
sodna pristojnost - dogovor o pristojnosti - pristojnost slovenskega sodišča - pristojnost slovenskega sodišča za izdajo začasne odredbe v izvršilnem postopku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Odstopljeni dolžnik (toženka) proti cesionarju (tožnici) uveljavlja ugovore, ki bi jih lahko uveljavljala (do takrat, ko je izvedela za odstop,) proti cedentu (prodajalcu). Takšen ugovor je tudi ugovor glede dogovorjene pristojnosti sodišča v Poreču. Presoja sodišča prve stopnje, da gre zaradi cesije za nekakšno novo, drugačno terjatev in da je zato ugovor nepristojnosti slovenskega sodišča neutemeljen, je zmotna. Upoštevaje dogovor sodišče v Republiki Sloveniji ni pristojno odločati o tej zadevi.
uporabnina - plačilo uporabnine - predpostavke za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve - tržna najemnina - skupna lastnina zakoncev - počitniški apartma - prikrajšanje - okoriščenje
Zakonca nista oddajala apartmajev v času skupnega življenja. Da bi po razpadu življenjske skupnosti skušala doseči dogovor, da bi se apartmaji pričeli oddajati, pa tožnica ne zatrjuje. Čeprav jo je toženec opozoril na neskladje med trditvami o prikrajšanju in postavljenim zahtevkom, nato pa jo je še sodišče v okviru materialno procesnega vodstva pozvalo, naj poda konkretne trditve glede neupravičene obogatitve, ker ne uveljavlja nekaj, kar bi že uveljavljala in ne gre za že pobrane najemnine, trditev kdaj oziroma kolikokrat in za koliko časa bi šla na počitnice, ni podala. Tako ni izkazala okoliščin, ki bi utemeljevale plačilo za kontinuirano uporabo vseh treh apartmajev hkrati in je presoja sodišča prve stopnje, da do povrnitve polovice tržnih najemnin, ki bi jih bilo mogoče iztržiti z oddajanjem apartmajev, ni upravičena, materialnopravno pravilna.
Tožena stranka nikjer ne navaja neenotnosti sodne prakse višjih sodišč oziroma da sodne prakse Vrhovnega sodišča RS ne bi bilo. Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da v dejanskih okoliščinah te zadeve predlog ne predstavlja podlage za postopanje po četrtem odstavku 206. člena ZPP.
ZPP člen 108, 108/4. ZIZ člen 16a, 16a/1, 41, 41/2.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - identifikacijski podatek - nepopolne vloge
Ker upnik v roku, ki mu ga je določilo sodišče v sklepu, s katerim ga je pozvalo naj skladno z določbami prvega odstavka 16.a člena ZIZ ter prvega in drugega odstavka 41. člena ZIZ dopolni oziroma popravi predlog za dovolitev izvršbe, le-tega ni ustrezno dopolnil, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je upnikov predlog za izvršbo nepopoln, ker sodišče dolžnice ni moglo nedvoumno identificirati.
MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00059328
URS člen 15, 22, 35, 39. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10. OZ člen 147, 178, 183, 187. ZPP člen 2. Kodeks slovenskih novinarjev (2002) točka 3. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3.
uresničevanje in omejevanje pravic - kolizija ustavno varovanih pravic - enako varstvo pravic - varstvo zasebnosti in osebnostnih pravic - pravica do osebnega dostojanstva - pravica do svobode izražanja - svoboda novinarskega izražanja - varstvo osebnostnih pravic - tehtanje pravic v koliziji - javni interes - presoja žaljivosti - povprečen bralec - negativna vrednostna sodba - okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe - novinarska etika - dolžna skrbnost novinarja - preklic izjave - dobra vera - preverjanje informacije - svoboda tiska - objava sodbe ali popravka - demokratična družba - denarna odškodnina pravni osebi - kršitev osebnostne pravice - hude obtožbe - utemeljen razlog - nepremoženjska škoda - povrnitev nepremoženjske škode - pravična denarna odškodnina - pravica do obveščenosti - izjava o dejstvih - vrednostna sodba - komentar novinarja - odziv na predhodno ravnanje
Pri vrednotenju spornih izjav je v primerih kot je obravnavani (ki se nanašajo na svobodo novinarskega izražanja) pomembno izhodišče, razlikovanje med izjavami o dejstvih in vrednostnimi sodbami. Obstoj dejstev je namreč mogoče dokazovati, resničnosti vrednostnih sodb pa ne. Zahteva po dokazovanju slednjih bi pomenila kršitev svobode izražanja mnenj, ki je del pravice do svobode izražanja. Pri vrednostnih sodbah oziroma mnenjih zato za sorazmernost posega zadošča izkaz zadostne podlage v dejstvih (sufficient factual basis). Negativna vrednostna sodba je nedopustna le, če nima nikakršne podlage v dejstvih, ki bi jo podpirala, oziroma če gre onkraj predmeta razprave in se sprevrže v osebno sramotenje in ponižanje. Tudi, če sporna izjava vsebuje neresnična dejstva, še ne pomeni, da je posameznik izključen iz pravice do svobode izražanja, če je imel utemeljene razloge, da je verjel v resničnost tistega, kar je zapisal. Pri tem je treba presoditi, ali je novinar ravnal v dobri veri in skladu z novinarsko etiko ter profesionalno skrbnostjo.
Skladno s sodno prakso ESČP je treba pri presoji "utemeljenih razlogov verjeti v resničnost podatkov" upoštevati več okoliščin oziroma kriterijev za presojo skrbnosti. Tako je preverjanje informacij pri nasprotni strani odvisno od okoliščin posameznega primera, po mnenju pritožbenega sodišča predvsem od tega, ali so bile obtožbe predstavljene na razumno uravnotežen način in ali so bili na voljo drugi, zanesljivi viri ter kako hudi so bili očitki v izjavi (ali ta predstavlja razžalitev). Navedene kriterije je treba presojati predvsem v luči novinarjevega vedenja v času pisanja sporne izjave.
KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM00060078
ZGD-1 člen 263, 263/5, 263/6. ZFPPIPP člen 14, 14/4, 14/4-2, 28, 30, 32, 34, 38, 44, 44/1, 44/2, 44/4. OZ člen 352, 352/1.
izvršilni naslov - sklep o preizkusu terjatev - odškodninska odgovornost člana poslovodstva - prezadolženost družbe - omejitev ali izključitev odgovornosti - navadna malomarnost - stečajni postopek - preuranjenost zahtevka
Enako velja za zaključke v točki 25 obrazložitve, ki so pravilni in zadostni, tako da je odločbo tudi v tem delu objektivno mogoče preizkusiti. Toženca neutemeljeno zatrjujeta, da sklep o preizkusu terjatev, upoštevajoč načelo subjektivnih meja pravnomočnosti, zanju ni izvršilni naslov, ker ni vzpostavil obveznosti tožencev do upnikov v stečaju tožnice. Dejstvo je, da se obstoj terjatve nanaša na razmerje med upnikom in dolžnikom (v dani situaciji med posameznim upnikom in tožnico) in ne na razmerje med tožnico in njenimi poslovodnimi organi. To pa pomeni, da v primeru pravnomočno ugotovljene terjatve (to velja tako za terjatev, ugotovljeno s pravnomočno sodbo ali pravnomočnim sklepom o preizkusu terjatev), ni dopusten ugovor tretjega (tudi odškodninsko odgovornega poslovodje), da terjatev po temelju ne obstoji. V tem kontekstu ni odveč pripomniti, da sodba zaradi ugotovitve obstoja prerekanih terjatev sodi v krog primerov, ko sodna odločba ne učinkuje zgolj med pravdnima strankama, ampak učinkuje na širši krog oseb. Gre za primer širjenja subjektivnih meja pravnomočnosti, ki je utemeljeno zato, ker gre za eno terjatev, o kateri je mogoče odločiti samo na en način. Če je bilo o obstoju določene terjatve do stečajnega dolžnika že odločeno, ni dopustno o tem ponovno voditi postopka (tako sklep VSL I Cpg 3/2011 z dne 7. 4. 2011). Pritožbeni očitek ni utemeljen. Soglašati je sicer treba s pritožbo, da za drugega toženca ne velja določba šestega odstavka 263. člena ZGD-1, ampak je treba zanj uporabiti določbo prvega odstavka 352. člena OZ. Prvi toženec, ki je bil zakoniti zastopnik tožnice, se poskuša s trditvijo, da je zgolj formalno zasedal funkcijo poslovodje, da ni o ničemer odločal, da je vse prepustil sinu, kar je pokazal dokazni postopek, neuspešno razbremeniti odgovornosti tako po ZGD-1, kot tudi po ZFPPIPP. Po stališču VSRS (sklep II Ips 60/2018 z dne 19. 7. 2018) za razbremenitev odgovornosti posameznega člana vodenja ni dovolj, da ta zatrjuje, da je bil pasiven in se z vodenjem družbe ni aktivno ukvarjal. Prav nasprotno. Dokazati mora, da je svoje naloge izpolnjeval in da je to počel vestno in pošteno oziroma, da kršitev ni mogel preprečiti. Po stališču VSRS za vzpostavitev odgovornosti poslovodje zadošča, da je imel slednji možnost vplivati na poslovanje družbe, pa tega (po lastni volji) ni izkoristil. Da prvi toženec te možnosti ni imel, v postopku ni bilo zatrjevano. Slednji je enostavno vse prepustil sinu, kar pa za razbremenitev njegove odgovornosti ne zadošča. Zaradi tega dodatni odgovori na očitke pritožbe v zvezi s protipravnostjo njegovega ravnanja (da se v postopku ni ugotavljala njegova dejanska vloga v družbi) niso potrebni. V tem kontekstu tako sodišče druge stopnje v celoti soglaša z razlogi izpodbijane sodbe v točki 77 obrazložitve. V skladu s prvim odstavkom 263. člena ZGD-1 morajo člani organov vodenja ravnati s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Kot merilo je predpisana skrbnost strokovnjaka, ki mora poznati pravila poslovodenja oziroma upravljanja gospodarskih subjektov. Opustitev zahtevane skrbnosti, ki vključuje tudi opustitev zahtevanih ukrepov (34. - 38. člen ZFPPIPP) in kršitev temeljnih obveznosti poslovodstva iz 28., 30. in 32. člena ZFPPIPP, pomeni kršitev, za katero se ob upoštevanju prvega in drugega odstavka 44. člena ZFPPIPP domneva, da je storjena z navadno malomarnostjo, če se ne dokaže hujša stopnja krivde (odločbi VSRS III Ips 9/2019 z dne 10. 5. 2019 in II Ips 60/2018 z dne 19. 7. 2018). Da bi smelo sodišče ugotavljati višjo stopnjo krivde, bi morala tožnica v tej smeri ponuditi ustrezno trditveno podlago. Kot se je v odločbi III Ips 29/2012 z dne 25. 3. 2014 izreklo že VSRS, lahko sodišče odloči o odškodninski odgovornosti članov poslovodstva po 42. členu ZFPPIPP in članom poslovodstva naloži v plačilo povrnitev škode še preden je v stečajnem postopku znana višina poplačila terjatev stečajnih upnikov iz stečajne mase.