ZMZPP člen 52. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 25. Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 28.
pristojnost slovenskega sodišča - pristojnost okrožnega sodišča - mednarodni element - pogodbeno razmerje - dogovor o pristojnosti sodišča - država članica EU - Srbija - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis) - rimska konvencija
Stranke, od katerih ima vsaj ena svoje stalno prebivališče v državi članici, se lahko dogovorijo, da je za spore pristojno določeno sodišče ali sodišča določene države članice. Mogoč je torej le dogovor o pristojnosti sodišč držav članic, kamor pa sodišča Republike Srbije, ki ni članica EU, ne spadajo. Prav tako ni podlage za uporabo določb Haaške konvencije o sporazumih o izbiri sodišča iz leta 2005, saj Republika Srbija ni podpisnica navedene konvencije, konvencija pa omogoča le izbiro sodišč držav pogodbenic.
sodba na podlagi pripoznave - elaborat sodnega izvedenca kot sestavni del sodbe - pripoznava tožbenega zahtevka - vsebina pripoznave - prekoračitev tožbenega zahtevka - opredelitev služnostne trase v izreku - obseg stvarne služnosti - priposestvovanje stvarne služnosti poti - izvedba dokaznega postopka - izvedensko mnenje - odmera stroškov za izvedenca - nesklepčna tožba - opozorilo stranki o nesklepčnosti tožbe - možnost popravljanja napak pri vlaganju predloga - poprava tožbenega zahtevka - neutemeljeno upiranje tožbenemu zahtevku - vodenje enotnega postopka - odločanje o stroških postopka - povod za vložitev tožbe - nagrada za posvet s stranko
Ko sodišče brez dokaznega postopka in obravnavanja spornih dejstev izda sodbo na podlagi pripoznave, jo lahko izda samo v obsegu pripoznave in ni dopustno zahtevka spreminjati ali mu nekaj dodajati, četudi gre, kot v tem konkretnem primeru, samo za tehnično opredelitev opisane služnostne poti.
ZAgrS člen 2, 48, 52. ZPVAS člen 8. Uredba o določitvi vrednosti zapuščine za nepremičnine, ki so v lasti članov agrarne skupnosti (2017) člen 1.
agrarna skupnost - dedovanje deleža v agrarni skupnosti - nujni dediči - vrednotenje deležev - vrednotenje nepremičnin - množično vrednotenje nepremičnin - izvedenec - uredba - podatki gurs
V obravnavani zadevi ni sporno, da je gre za dedovanje po pravilih ZPVAS. Med dediči pa je bilo sporno, ali se za izračun višine nujnega deleža lahko uporabi Uredba, ki je bila izdana na podlagi 52. člena ZAgrS, in določa, da se vrednost zapuščine, ki je v solastnini ali skupni lastnini agrarne skupnosti izračuna tako, da se vrednost nepremičnin v skladu s predpisi, ki urejajo množično vrednotenje nepremičnin, pomnoži s faktorjem upravljanja 0,05. ZPVAS namreč določb o načinu ugotovitve vrednosti nepremičnin ne vsebuje. Dedič premoženja v naravi se je zavzemal za uporabo Uredbe, drugi nujni dediči pa, da se višina nujnega deleža določi na podlagi ocene vrednosti nepremičnin v skladu s predpisi, ki urejajo množično vrednotenje nepremičnin, torej, da se uporabi vrednost nepremičnin po GURS brez znižanja.
vzpostavitev etažne lastnine na večstanovanjskem objektu - odločba o vzpostavitvi etažne lastnine - posamezni del stavbe - skupni deli stavbe - skupni deli stavbe v etažni lastnini - skupni števec - dostop do skupnih prostorov - pridobljene pravice - ugotovitvena odločba - dolžnost etažnega lastnika
Ker je naloga sodišča v postopku po ZVEtL-1 zgolj ugotovitev predhodno pridobljenih pravic, teh pa pravna prednica pritožnika glede izpodbijanega dela (0000-302-8) s pogodbo ni pridobila, pritožnik ne more uspeti s pritožbenim izpostavljanjem interesa po pridobitvi dodatne uporabe prostorov zaradi dvojnih vrat v stanovanje, za katere sam trdi, da njihov obstoj D. D. ob nakupu stanovanja ni bi znan in torej niso bila v uporabi. Enako velja za izpostavljanje lege električnega števca. Dostop do slednjega so mu etažni lastniki dolžni omogočiti na podlagi 121. člena SPZ, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
ZPP člen 157, 161, 161/3, 161/4, 277, 318, 318/1. DZ člen 4, 4/2.
pogoji za izdajo zamudne sodbe
S tem, ko ostali toženci niso odgovorili na tožbo, tudi oni niso nasprotovali tožbenemu zahtevku. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno pravilno za vse tožence izdalo zamudno sodbo, ko je ugotovilo, da so podani pogoji za izdajo zamudne sodbe.
sporna vrednost predmeta - primarni in podredni tožbeni zahtevek - spreminjanje vrednosti tožbenega zahtevka - obrazloženost odločitve o stroških - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - stroški pravdnega postopka
Pravilno pritožba opozarja, da se sklep sodišča prve stopnje ne da preizkusiti, saj se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni opredelilo do višine vrednosti spornega predmeta, ki jo je kot osnovo vzelo za odločanje o pravdnih stroških tožnikov, niti ni upoštevalo, da sta tožnika tekom postopka sporno vrednost spreminjala,
DZ člen 268. ZD člen 131, 131/1, 192, 192/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
začasni skrbnik zapuščine - skrbnik za poseben primer - določitev skrbnika za poseben primer - zaslišanje - dediči - kršitev pravice do izjave
Pritožba ima prav, da bi moralo sodišče prve stopnje, pred postavitvijo začasnega skrbnika, po določbi drugega odstavka 192. člena ZD, zaslišati oba dediča, ker je bilo to, ko se je našel še drugi dedič, možno in jima na ta način dati možnost, da se o postavitvi skrbnika izjasnita.
ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4, 4/2, 5.
ničnost kreditne pogodbe - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - neizpolnjena pojasnilna dolžnost - valutno tveganje - načelo vestnosti in poštenja - dobra vera - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank
Ker pojasnilna dolžnost v obravnavani zadevi ni bila ustrezno opravljena, je neizravnana informacijska podrejenost imela pomen tudi za presojo nepoštenosti pogodbenega pogoja o neomejeni vezanosti kredita na tujo valuto.
Sodišče prve stopnje je pravilno po 4. točki prvega odstavka 205. člena ZPP pravdni postopek prekinilo ter pojasnilo, da je nad toženo stranko bil začet stečajni postopek 29. 8. 2024 pod opr. št. St 1329/2024 in da če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka, se pravdni postopek prekine, razen v primeru osebnega stečaja, vendar le, če predmet spora (zahtevek) ne more vplivati na obseg stečajne mase, kar pa v konkretnem primeru ni podano.
vmesna sodba - rok za zastaranje - konec zdravljenja - plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo - subjektivni in objektivni kriterij - zastaranje
Pravilno je materialnopravno stališča prve stopnje, da je pri ugotavljanju zastaranja treba upoštevati objektivni in subjektivni kriterij za pričetek teka tega roka. V skladu s 352. členom OZ začetek teka zastaralnega roka ni vezan na zaključek zdravljenja kot tak, čeprav utegne biti to z vidika oškodovančeve skrbnosti najbolj oprijemljiva okoliščina, temveč na trenutek, ko je oškodovanec zvedel za obseg in višino škode.
postopek po ZPND - zavrnitev predloga - stiki z mladoletnim otrokom - izvrševanje stikov - psihično nasilje - ekonomsko nasilje - neizkazane in pavšalne trditve
Golo dejstvo, da nasprotni udeleženec preživnine ne plačuje, ne zadošča za utemeljitev ekonomskega nasilja. Poleg tega ima predlagateljica za izterjavo neplačane preživnine zoper nasprotnega udeleženca izvršilni naslov in lahko sproži postopek izvršbe za poplačilo neplačanih zneskov preživnine.
zavrženje pritožbe - prepozna pritožba - spor majhne vrednosti - vloga poslana z navadno poštno pošiljko
V skladu z drugim odstavkom 112. člena ZPP pa se šteje dan oddaje vloge na pošto za dan izročitve sodišče, na katerega je bila naslovljena, le v primeru, če se pošlje po pošti priporočeno.
ZD člen 132. DZ člen 7, 7/2, 136, 136/2, 145, 145/1, 149, 149/2, 157, 171, 171/2, 257, 269, 269/1. ZPP člen 82, 82/2, 82/2-2.
zapuščinski postopek - prehod zapuščine na dediča - zastopanje otroka - varstvo koristi otroka - navzkrižje interesov - postavitev kolizijskega skrbnika - kolizijski skrbnik otroka - omejitev starševske skrbi - pogoj za izrekanje ukrepov za varstvo koristi otroka - postavitev otroka pod skrbništvo
Kolizijski skrbnik prevzame nalogo otrokovega zakonitega zastopnika v pravdi in na ta način omeji pravico staršev, da zastopajo svojega otroka in uveljavljajo njegove koristi. Njegova postavitev je zato dopustna le, ko otrokovi starši te naloge ne morejo opravljati oz. je ne opravljajo dobro. Nasprotje med interesi starša in otroka je treba razlagati restriktivno. Starši imajo namreč prednost pred vsemi drugimi pri skrbi in odgovornosti za korist otroka (drugi odstavek 7. člena. DZ).
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00085506
DZ člen 7, 157, 161. ZNP-1 člen 100. ZPP člen 224, 224/1, 224/4.
začasna določitev preživnine - začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka - namen začasne odredbe - vročilnica kot javna listina - način izvajanja stikov - stiki otroka s staršem - trening starševskih veščin - predlog za dodelitev otroka, določitev preživnine ter stikov - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - začasna ureditev stikov
Otroka nista ogrožena zato, ker predlagateljica ne razpolaga z odločbo sodišča o zaupanju otrok v varstvo in vzgojo, pač pa zaradi neurejenega izvajanja stikov z nasprotnim udeležencem. Pojmovanje predlagateljice, da bi ji bilo šele z izdajo odločbe o zaupanju otrok v varstvo in vzgojo omogočeno odločanje o vprašanjih dnevnega življenja otrok, je zmotno. O teh vprašanjih (npr. kaj bo otrok jedel, kam bo šel na obisk ali krajši izlet, kdo ga bo peljal v šolo,…) odloča starš, pri katerem se otrok nahaja. O vprašanjih, ki na otrokov razvoj vplivajo bistveno, pa se morata starša sporazumeti tudi v primeru, ko je otrok zaupan v varstvo enemu od njiju (sicer odloči sodišče).
Pripravljenost nasprotnega udeleženca, da otrokoma kupuje stvari, ga ne more razbremeniti njegove denarne preživninske obveznosti. V denarju mora biti določena, da je lahko izvršljiva; drugačna izpolnitev preživninske obveznosti je mogoča le ob izrecnem dogovoru staršev.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00085510
SPZ člen 18, 18/1, 47, 47/1, 80, 80/1. ZKN člen 16, 16/1, 16/2, 16/5, 16/7. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
gradnja čez mejo - mejni zid - urejena meja - katastrska meja - izpodbojna zakonska domneva - postopek za ureditev medsebojnih razmerij - nepravdni postopek - skupna lastnina - poseg v tujo lastnino - lastniki sosednjih nepremičnin
Zakonska domneva iz prvega odstavka 80. člen SPZ, po kateri se domneva, da so mejne ograde, pregrade, drevesa, jarki in druge stvari, ki so namenjene označitvi meje skupna lastnina lastnikov sosednjih nepremičnin, je izpodbojna.
Z določitvijo katastrske meje po sredini spornega zidu, sporni zid nima več pravnega značaja mejnega znamenja in ne predstavlja skupne lastnine lastnikov sosednjih nepremičnin.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00085457
ZPP člen 258, 258/2, 262, 262/1, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 45, 119.
posojilna pogodba - dokazi in dokazovanje - dokazi in dokazna ocena - zaslišanje stranke - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - oderuštvo - elementi oderuštva - načelo kontradiktornosti - videokonferenca
Sodišče na predlog stranke za izvedbo dokaza preko videokonference ni vezano. Lahko ga zavrne, če oceni, da je primerneje, da se stranka zasliši na sodišču.
Breme izvedbe dokaza z zaslišanjem stranke je izključno na stranki. Če stranka predlaga dokaz s svojim zaslišanjem in sodišče sklene, da ga bo izvedlo, je izključno v strankini dispoziciji, ali bo izkoristila možnost, da jo bo sodišče zaslišalo. Nobeni prisilni ukrepi niso dovoljeni zoper stranko, ki se ne odzove sodnemu vabilu na zaslišanje. Prav tako je sodišče ne more prisiliti k izpovedbi (prvi odstavek 262. člena ZPP). Lahko pa odloči, da zasliši samo eno stranko, če druga stranka noče izpovedovati ali če se ne odzove sodnemu vabilu (drugi odstavek 258. člena ZPP), kot je po številnih neuspelih poskusih zaslišanja tožeče stranke odločilo sodišče tudi v obravnavanem primeru. Stranka, ki ne izkoristi možnosti sodelovanja v dokaznem postopku, se na kršitev načela kontradiktornosti ne more sklicevati. Dokaz z zaslišanjem tožeče stranke je pravilno zavrnjen.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - predlog centra za socialno delo - izvid in mnenje izvedenca - ugotovitev ali presoja strokovnih vprašanj - obstoj duševne motnje - varovanje svoje pravice in pravne koristi - pripombe na izvedensko mnenje - odgovor izvedenca na pripombe strank - strokovno mnenje
Vprašanja, ki jih izpostavlja pritožba in na katere je treba odgovoriti za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, so specifično strokovne narave. Ker sodišče nima strokovnega znanja (prim. 243. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1) s področja psihologije oz. psihiatrije, si je pomagalo z izvedencema, ki sta trditve pritožbe ovrgla.
postopek po ZPND - namen in cilj ukrepa - ukrepi po zpnd - ukrep prepustitve stanovanja v skupni uporabi - družinsko nasilje - zaščita žrtve - prepoved približevanja - pogoji za določitev vrste in trajanja ukrepov - načelo sorazmernosti
Vloga sodišč po ZPND je, da v nujnem in hitrem postopku s prenehanjem in preprečitvijo nasilnih dejanj zagotovijo varstvo žrtev družinskega nasilja. Ker pa so družinska in partnerska razmerja po naravi stvari tudi konfliktna, za sodišče, ki odloča o predlogu za izrek ukrepov po ZPND, ni pomembno le vprašanje, ali določeno ravnanje predstavlja nasilje ali ne, temveč ali predstavlja takšno nasilje, da je poseg v družinsko skupnost oziroma zasebnost utemeljen. Sodišče mora najti mejo med konfliktnimi položaji, ki naj jih ljudje kot nosilci medčloveških odnosov rešujejo sami, in položaji, kjer ne gre zgolj za to, da so posamezniki žrtve medsebojnih odnosov, marveč v resnici za to, da so žrtve nasilnih dejanj, ter gre za takšno raven nasilja, ki terja poseg v družinsko skupnost oziroma zasebnost.
Ukrep prepovedi približevanja in vstopa v stanovanje ne izključuje z ukrepom po 21. členu ZPND, ukrepi se dopolnjujejo in omogočajo celovito zaščito žrtev nasilja.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - spor o obsegu zapuščine - manj verjetna pravica - pravni naslov - zemljiškoknjižno stanje - zakonita domneva - poslovna sposobnost
Za oceno verjetnejše pravice pri sporih o obsegu zapuščine (ali je bil zapustnik lastnik določene stvari ali ne) je sodna praksa oblikovala določena izhodišča, po katerih je na primer verjetnejša pravica tistega, ki se opira na močnejši pravni naslov, pravica tistega, ki se opira na zemljiškoknjižno stanje ali tistega, ki se opira na zakonito domnevo.
POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00085367
ZIZ člen 226, 227, 272. ZVPot člen 23, 24.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - dolgoročni kredit v CHF - namen zavarovanja terjatve - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - denarna kazen kot sredstvo izvršbe - dokazni standard verjetnosti - kumulativno izpolnjevanje pogojev - verjetnost izkazane terjatve - nepošten pogodbeni pogoj - pogoj reverzibilnosti - sodna praksa - opustitev pojasnilne dolžnosti - grozeča težko nadomestljiva škoda
V pritožbi toženka najprej povzema določbo 272. člena ZIZ, a se pri njeni razlagi neutemeljeno zavzema za upoštevanje stališč teorije in sodne prakse, ki so se oblikovala v zvezi z "običajnimi" (nepotrošniškimi) zadevami zavarovanja - to je, da je treba pravni standard "težko nadomestljive škode" razlagati ozko in strogo, še posebej, če je predlagana regulacijska začasna odredba; pogoj za njeno izdajo pa je tudi reverzibilnost. Že v sklepu II Cp 728/2024 je bilo opozorjeno, da gre v konkretnem primeru za zavarovanje zahtevka potrošnikov v primeru nepoštenih pogodbenih pogojev in da je zato (tudi) določbo 272. člena ZIZ treba razlagati ob upoštevanju prava EU ter njegove razlage, ki jo daje SEU.