• Najdi
  • <<
  • <
  • 42
  • od 50
  • >
  • >>
  • 821.
    VSL Sklep III Cp 1212/2025
    21.7.2025
    SODNE TAKSE
    VSL00087679
    ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 19, 19/1, 19/3. ZST-1 tarifna številka 1111.
    odmera sodne takse - nastanek taksne obveznosti - uveljavljanje terjatve v pobot - pobotni ugovor
    ZST-1 v več členih določa, da se sodna taksa odmerja od vrednosti spornega predmeta; v primeru pobotnega ugovora je to vrednost v pobot stavljene terjatve. Okoliščina, da je procesni ugovor pobotanja v svoji funkciji in naravi/namenu možen le do zneska, ki ga uveljavlja tožnik z dajatvenim denarnim zahtevkom nima odločilne teže.
  • 822.
    VSL Sklep IV Cp 1147/2025
    18.7.2025
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00087633
    DZ člen 151, 151/2, 151/4.
    šolanje - prešolanje učenca na drugo šolo - selitev v tujino - nadomestitev soglasja starša - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - upoštevanje okoliščin konkretnega primera - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - pravica do svobodne izbire prebivališča - želje otroka - nepoznavanje tujega jezika
    Pritožbeno sodišče je že izpostavilo, da je ustavna pravica matere, da si izbere prebivališče in da iz narave odnosov sledi, da tisti od staršev, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, odloča tudi o otrokovem stalnem prebivališču. Ni nepomembno za odločitev v tej zadevi, da sta tako Slovenija kot Avstrija del Evropske unije, kjer velja prosti pretok blaga in storitev ter ljudi in da ni nič izjemnega, če se ljudje, ki prebivajo v obmejnem pasu, zaposlijo v drugi državi ali se tam šolajo, saj so ravno to prednosti, ki jih prinaša članstvo v Evropski uniji.

    Ker je oče ves čas postopka nasprotoval preselitvi otrok v A. in prešolanju iz Slovenije v Avstrijo, je bilo potrebno v tem postopku presoditi utemeljenost razlogov za nasprotovanje preselitvi in prepisu, ker sta otroka zaupana v varstvo in vzgojo materi na podlagi sodne poravnave.
  • 823.
    VSL Sklep I Cp 1398/2024
    18.7.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA
    VSL00087677
    ZVEtL-1 člen 3, 42, 43. ZNP-1 člen 36, 42. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 343a.
    nadomestni sklep - pripadajoče zemljišče k stavbi - ugotovitev pripadajočega zemljišča - skupno pripadajoče zemljišče
    Presoja, ali so podani pogoji za ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča zgolj k eni stavbi oziroma za kakšno vrsto pripadajočega zemljišča gre, je v pristojnosti sodišča, ki pa mora v primeru, ko ne sledi izpovedi izvedenke, to obrazložiti. In to je sodišče prve stopnje v tej zadevi tudi storilo. Prepričljivo in ustrezno je pojasnilo, zakaj meni drugače.
  • 824.
    VSL Sodba I Cp 1837/2024
    18.7.2025
    DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00087070
    OZ člen 35, 82, 88, 88/1, 117, 117/1, 122.
    pogodba o leasingu motornega vozila - prenos pogodbe o leasingu - prenos lastništva - nemožnost izpolnitve - naknadna nemožnost izpolnitve - odškodninska odgovornost za sklenitev nične pogodbe - ničnost - delna ničnost - nemogoča obveznost - nemogoč predmet
    Prvi odstavek 117. člena OZ ureja posledice krivdne naknadne nezmožnosti izpolnitve. V obravnavni zadevi obveznosti prenosa leasing pogodbe že od vsega začetka ni bilo mogoče izpolniti (torej ni šlo za naknadno nezmožnost izpolnitve), ker je za prenos pogodbe skladno z določilom 122. člena OZ potrebna privolitev pogodbene stranke - leasingodajalca, torej je bil predmet obveznosti nemogoč.
  • 825.
    VSM Sklep I Cp 589/2025
    18.7.2025
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSM00086706
    URS člen 19, 35. ZDZdr člen 30, 71, 74, 74/1, 75, 75/1, 77, 77/2, 78, 78/1.
    odločba o sprejemu na varovani oddelek socialno-varstvenega zavoda - ogrožanje lastnega zdravja - opustitev psihiatričnega zdravljenja - pasivno ravnanje
    Za izrek ukrepa namestitve v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve ni potrebno aktivno ravnanje osebe, pač pa je v primeru poslabšanja njenega psihičnega zdravstvenega stanja zaradi lastne opustitve predpisane terapije dovolj, da bi z opustitvijo pridržanja bilo ogroženo njeno zdravstveno stanje in s tem povzročena huda škoda njej sami. Zato sodna praksa opustitev predpisane terapije v primeru diagnosticiranih psihičnih motenj in bolezni šteje za ogrožanje lastnega zdravja.
  • 826.
    VSL Sklep IV Cp 1325/2025
    18.7.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00087678
    DZ člen 141, 141/8, 156. ZPP člen 70, 70-6, 72.
    odvzem pravice do stikov z otrokom - načelo najmilejšega ukrepa - predlog za izločitev sodnika - dvom v pristranskost sodišča - izločitveni razlog
    Res je, da otroci za zdrav psihosocialni razvoj načeloma potrebujejo stike z obema staršema; stiki se ne izvajajo le zaradi varovanja interesov nerezidenčnega starša, temveč tudi (in predvsem) zaradi varovanja koristi otrok. Zato je pri tako strogem ukrepu, kot je odvzem pravice do stikov, treba skrbno tehtati med koristmi in škodo, ki jo otrok utegne imeti oziroma trpeti zaradi stikov, upoštevaje tudi načelo najmilejšega ukrepa.
  • 827.
    VSL Sklep IV Cp 1142/2025
    18.7.2025
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00087160
    URS člen 54. DZ člen 145, 145/1.
    pravice in dolžnosti staršev - postavitev otroka pod skrbništvo - kolizija interesov - kolizijski skrbnik otroka
    Otroka v sodnem postopku zastopajo starši, razen če zakon določa drugače (prvi odstavek 145. člena DZ). Center za socialno delo ni zaznal potrebe po omejitvi starševske skrbi materi in postavitvi mld. A. A. pod skrbništvo. Zato je potrebno skrbno presoditi, ali v okoliščinah konkretnega primera obstaja kolizija interesov med materjo in sinom. Z imenovanjem kolizijskega skrbnika namreč sodišče lahko neutemeljeno poseže v ustavno varovane pravice in dolžnosti staršev (54. člen URS).
  • 828.
    VSL Sklep II Cp 1334/2025
    17.7.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00086526
    ZPP člen 328.
    zamudna sodba - popravni sklep - vsebina popravnega sklepa - odločitev o stroških postopka
    V primeru, ko sodišče prve stopnje ugotovi, da je stranki priznalo več stroškov, kot ji gre, tega s popravnim sklepom ne more sanirati. Napaka se namreč ne sme nanašati na napake pri oblikovanju volje sodišča, temveč le na napake, ki so nastale pri pisni izdelavi izdane odločbe oziroma pri sestavljanju njenega prepisa.
  • 829.
    VSL Sklep III Cp 687/2025
    17.7.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSL00086896
    ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/3, 12, 12/2, 12/2-4, 12/3, 12a, 12a/5, 12b, 12b/1. ZUPJS člen 51. ZPP člen 108, 108/4.
    predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks - zavrnitev predloga za taksno oprostitev
    Ker tožeča stranka po pozivu sodišča predloga ni dopolnila, je bil ta nepopoln in neprimeren za obravnavo tudi v času odločanja z izpodbijanim sklepom. Sodišče bi ga zato moralo zavreči.
  • 830.
    VSL Sklep I Cp 1332/2025
    17.7.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00086779
    ZDZdr člen 60, 61, 61/1, 67, 67/3, 68, 75, 75/4, 76, 76/1. ZPP člen 81, 81/1.
    zadržanje na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - predlog za podaljšanje - postopek, ki teče po uradni dolžnosti - označba stranke - sposobnost biti stranka - procesna sposobnost podružnice pravne osebe - pravna sposobnost poslovne enote - odpravljiva procesna pomanjkljivost - pooblastilo za zastopanje - predložitev pooblastila - vpogled listin - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku - ogrožanje življenja in zdravja - duševna bolezen - starostna demenca - nujni primeri - časovna omejenost ukrepa - problem prezasedenosti socialno varstvenih zavodov - učinek pravnomočnosti sklepa - tek pritožbenega roka
    Napačna označitev predlagatelja v uvodu odločbe sodišča prve stopnje ni odločilna, ker je sodišče prve stopnje v izreku sklepa navedlo družbo, ki ima tudi enak naslov kot njegova PE D., kjer je nasprotni udeleženec že nameščen. PE je notranje organizacijska enota družbe, ki nima lastne pravne osebnosti ter zato tudi ni sposobna biti stranka, je pa nedvoumno, da ima sposobnost biti stranka subjekt, v katerega je vključena. Z vidika pravne identitete gre za eno in isto osebo (gre za drugačno označbo, ne za drugo pravno osebo).
  • 831.
    VSL Sklep I Cp 1333/2025
    17.7.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00086918
    URS člen 23. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 343, 343/4. ZDZdr člen 30, 30/1, 65, 65/1.
    zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje - odločanje v ponovljenem postopku - odpust z zdravljenja - ustavitev postopka - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba
    Z izpodbijanim sklepom se je predmetni nepravdni postopek končal z ustavitvijo, ki je za osebo, glede katere je bil voden, najbolj ugoden. Nasprotna udeleženka s pritožbo v ničemer ne more izboljšati svojega pravnega položaja, saj izpodbijane odločitve ni mogoče spremeniti tako, da bi bila zanjo bolj ugodna. Če si pritožnik svojega pravnega položaja s pritožbo ne more izboljšati, zanjo nima pravnega interesa, zato je nedovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).
  • 832.
    VSL Sklep II Cp 1336/2025
    17.7.2025
    NEPRAVDNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
    VSL00086836
    ZDZdr člen 48, 48/2, 74, 74/1, 75, 79.
    postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - sprejem na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - mnenje socialnovarstvenega zavoda - prostorska stiska - želje varovanca - odločba o sprejemu na varovani oddelek socialno-varstvenega zavoda
    Ko sodišče ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za sprejem v varovani oddelek brez privolitve, mora odločiti o izbiri SVZ, ki naj osebo sprejme, ter obdobju zadržanja v varovanem oddelku (drugi odstavek 48. člena ZDZdr). Pred odločitvijo sodišče pridobi mnenje SVZ, v katerega naj bi bila oseba sprejeta/premeščena; pri določitvi pa upošteva želje in osebne okoliščine ter morebitni predlog najbližje osebe (79. člen ZDZdr).
  • 833.
    VSM Sklep III Cp 574/2025
    17.7.2025
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSM00087779
    DZ člen 160, 160/1, 174, 174/1, 174/4.
    odvzem otroka staršem - namestitev otroka v rejniško družino - podaljšanje ukrepa - zanemarjanje mladoletne osebe - kaznivo dejanje zanemarjanja otrok - pravnomočna obsodba - mnenje otroka - neformalni razgovor otroka s sodnikom
    Pri materi bi tako otrok, ki sicer sploh ne želi živeti pri materi, bil ogrožen in zato je prvostopno sodišče povsem pravilno v obravnavanem primeru podaljšalo že izrečen ukrep odvzema otroka staršem z namestitvijo v rejništvo, kar je v korist otroka.
  • 834.
    VSL Sklep III Cp 561/2025
    17.7.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSL00086788
    ZPP člen 11, 11/3, 11/4, 109, 109/1. URS člen 15, 15/3, 22, 39.
    kaznovanje odvetnika - denarno kaznovanje - svoboda izražanja odvetnika - varovanje ugleda in avtoritete sodstva - tehtanje pravic v koliziji - načelo sorazmernosti - dejanska podlaga - pravica do izjave - kršitev pravice do izjave - višina denarne kazni
    Kletvica "pizda", ki jo je v konkretnem primeru na naroku izrekel pritožnik, ustreza opisu absolutno neprimerne in popolnoma nedostojne izjave, saj je ta do te mere vulgarna in groba, da na sodišče v nobenem primeru ne spada. Uporabljeni izraz je že a priori oziroma absolutno nedopusten, ne glede na dejansko ozadje zadeve. Ta uporabljena beseda je presegla mero, ki je še sprejemljiva z vidika varovanja ugleda sodstva. Zato tudi ni odločilno, če izrečena kletvica ni bila usmerjena v sodnico oziroma v nikogar od tam prisotnih.

    Upoštevaje materialnopravno stališče ESČP, da je dopustna tudi ostra kritika dela sodišča oziroma sodnikov, ter da mora imeti pritožnik možnost dokazati dejansko podlago za izrečeno, bi moral tudi po presoji višjega sodišča pritožnik imeti možnost, da se v zvezi s tem delom svojih, na naroku podanih navedb, izjavi že pred izdajo izpodbijanega sklepa.
  • 835.
    VSM Sklep I Cp 582/2025
    17.7.2025
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSM00087077
    ZDZdr člen 30, 64, 67. ZNP-1 člen 6, 7, 42.
    (ne)izvedba predlaganih dokazov - oddelek pod posebnim nadzorom - zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom - odpust - ugoditev pritožbi
    Glede na vse te okoliščine ter ob poudarjenem procesnem vodstvu, ki ga sodišču nalaga 6. in 7. člen ZNP-1, sodišče prve stopnje ni izvedlo vseh dokazov, ki bi omogočali prepričljivo odločitev o odpustu oziroma o zadržanju na oddelku pod posebnim nadzorom.
  • 836.
    VSL Sodba in sklep II Cp 1246/2024
    16.7.2025
    STVARNO PRAVO
    VSL00087109
    ZG člen 17a, 17a/2. ZPP člen 2, 2/2, 8, 21, 21/1. SPZ člen 28, 43, 43/3. Pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (2010) člen 5, 5/2, 6, 6/2.
    priposestovanje lastninske pravice - opravičljiva zmota priposestvovalca - dobrovernost priposestvovalca - mejna obravnava
    Tožnika namreč ne zahtevata ureditve sporne meje zaradi nejasnosti in neprepoznavnosti mejne linije, temveč lastninsko pravico na točno določenem delu zemljišča. Ker ne gre za primer, kot ga ureja prvi odstavek 21. člena ZPP, jima sodišče ne sme odreči sodnega varstva v pravdi, temveč mora o tožbenem zahtevku odločiti (drugi odstavek 2. člena ZPP). Tudi sicer po sodni praksi nepravdni postopek za ureditev meje ne predstavlja ovire za vložitev lastninske tožbe na podlagi priposestvovanja sporne nepremičnine.
  • 837.
    VSC Sklep I Ip 160/2025
    16.7.2025
    DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00087381
    OZ člen 283.
    izterjava preživnine - nadomestna izpolnitev - preživljanje otroka - sodna poravnava
    Ker je dolžnik v času od marca 2013 do marca 2022 v dogovoru z zakonito zastopnico upnikov skrbel za oba otroka (upnika) tako, da se je z njima ukvarjal in bil vpleten v njune vrtčevske ter šolske obveznosti, in je v tem času priskrbel del stanovanjskega problema ter stroškov bivanja, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo 283. člen OZ, ko je zaključilo, da je za ta čas šteti, da je dolžnik svojo preživninsko obveznost za oba upnika izpolnil.
  • 838.
    VSL Sodba in sklep II Cp 763/2025
    16.7.2025
    OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00086816
    ZVPot člen 24, 24/1. ZIZ člen 272, 272/2. OZ člen 88, 88/1.
    kredit v CHF - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - valutno tveganje - dobra vera - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - delna ničnost - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - regulacijska začasna odredba - denarna kazen
    Naloga toženke ni bila, da bi tožnici napovedovala, kaj se bo konkretno in kdaj zgodilo, ampak ravno nasprotno, pojasniti bi ji morala, da tudi sama ne more vedeti, kaj se bo v času veljavnosti pogodbe (trideset let) lahko zgodilo na področju gibanja tečajev, zato bi jo morala opozoriti na obstoj neomejenega tveganja, ki ga prevzema.

    Dobra vera, ki je samostojen razlog nepoštenosti v 4. alineji prvega odstavka 24. člena ZVPot, je obenem neločljiv del tudi prvih treh alinej 24. člena ZVPot.

    Tudi pritožbeno sodišče ne vidi možnosti, da bi kreditna pogodba brez spornega pogodbenega pogoja, ki pomeni njeno bistveno sestavino (količina posojenega denarja, valuta posojenega denarja ter na to vezana obrestna mera), obstala. Takšna pogodba bi bila invalidna do te mere, da je ne bi bilo mogoče izpolnjevati. Pritožbeno sodišče tudi ne najde pravne podlage, po kateri bi sodišče lahko poseglo v pogodbeno voljo strank, s tem da bi devizni kredit oziroma kredit z valutno klavzulo enostavno zamenjalo za evrskega.

    V primeru začasnega zadržanja učinkovanja pogodbe se toženki ničesar ne prepoveduje, zato izrek denarne kazni ni potreben.

    S tem, ko tožnica za verjetno izkazuje nepoštenost glavnega pogodbenega pogoja in posledično ničnost pogodbe, vsakršno nadaljnje plačevanje obrokov ne more vzpostaviti polnega učinka končne odločitve v tem sporu. Za tožnico kot potrošnico pa predstavlja prekomerno breme, ki ga gre enačiti s težko nadomestljivo škodo tako v premoženjski kot nepremoženjski sferi.
  • 839.
    VSL Sklep III Cp 856/2025
    16.7.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSL00086892
    ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 18, 18/2, 19, 19/1, 19/3. ZST-1 tarifna številka 1111. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
    sodna taksa - nastanek taksne obveznosti - načelo enkratnega plačila sodne takse - taksa glede na vrednost spornega predmeta - opredelitev vrednosti spornega predmeta - pobotni ugovor - procesni pobotni ugovor - materialno procesno vodstvo
    Vrednost denarne terjatve, od katere se v skladu s določbami ZST-1 odmerja sodna taksa, je enaka znesku denarnih enot, na katere se ta terjatev glasi, in ne vrednosti, za katero stranka intimno ocenjuje, da bo glede na pravna pravila deležna sodnega varstva.
  • 840.
    VSL Sklep III Cp 832/2025
    16.7.2025
    BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00086910
    ZBPP člen 3, 3/1, 3/3. ZPP člen 100, 100/1, 153, 205, 205/1, 205/1-1.
    dokazovanje z izvedencem - plačilo predujma za izvedensko delo - sklep o postavitvi izvedenca in založitvi stroškov za njegovo delo - brezplačna pravna pomoč - smrt upravičenca - dediči - odpoved pooblastila odvetniku postavljenemu po odločbi o brezplačni pravni pomoči
    Brezplačna pravna pomoč, ki je vezana na osebo, ki ji je dodeljena, je s smrtjo te osebe izčrpana. Z njo je prenehala upravičenost do BPP na podlagi navedene odločbe (prim. prvi in tretji odstavek 3. člena ZBPP). BPP tako s smrtjo prosilca ugasne, še vedno pa v veljavi ostane procesno pooblastilo. Procesno pooblastilo s smrtjo pooblastitelja ne preneha; pravdo naprej vodi pooblaščenec, ki je od smrti pooblastitelja dalje pooblaščenec njegovih dedičev, in sicer dokler mu dediči pooblastilo prekličejo (prvi odstavek 100. člena ZPP).

    Ko je sklep o založitvi predujma izdan in ni bilo pogojev za prekinitev postopka zaradi smrti prvotnega tožnika (prim. 1. točka prvega odstavka 205. člena ZPP in prvi odstavek 100. člena ZPP), obstaja možnost, da pooblaščenka ali odpove pooblastilo ob tem, da za opravljena pravna dejanja po prenehanju BPP ne bo plačana iz sredstev proračuna, in bodo posledično nastopile nove okoliščine/razlogi za prekinitev postopka, ali pa (pravočasno) predlaga ponovno podaljšanje roka za plačilo predujma. S tem bo zavarovana pravica dedičev pokojnega tožnika do izvedbe dokaza z izvedencem.
  • <<
  • <
  • 42
  • od 50
  • >
  • >>