ZTLR člen 25, 25/1. ZZK-1 člen 6, 6/1. ZPP člen 196.
gradnja na tujem - gradnja na tujem solastnem zemljišču - nedobrovernost graditelja in vedenje lastnika - slaboverni graditelj - upiranje gradnji - možnost seznanitve - soglasje solastnikov - dovoljenje za gradnjo - dovoljenje solastnikov - publicitetno načelo
Pravo daje sodno varstvo pošteni stranki, zato tožnica kot slaboverna graditeljica ne sme priti v boljši (stvarnopravni) položaj kot ga imata prva in druga toženka, ki sta ohranili položaj dobrovernih (so)lastnic. Četudi je tretja toženka dovolila gradnjo (kar pojmovno izključuje možnost upiranja gradnji), je obravnavani spor glede na vsebino in naravo tožbenega zahtevka mogoče rešiti le na enak način za vse toženke.
ZNP člen 119. ZPP člen 337, 337/1. ZNP-1 člen 216.
sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine - nepravdni postopek za delitev solastnega premoženja - delitev s prodajo stvari in razdelitvijo izkupička - predmet odločanja v postopku delitve solastnine - predmet delitve - ocena vrednosti predmeta delitve - ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine - dejansko stanje v naravi - stavbno zemljišče in stavba - pripombe na izvedensko mnenje - manjvrednost nepremičnin - nedopustna pritožbena novota - pavšalne pritožbene navedbe
Da sklopa nepremičnin, ki v naravi predstavljajo stavbno zemljišče s stavbo z naslovom X., ne sestavljata le nepremičnini 347 in 348/1, temveč tudi nepremičnini 354/2 in 354/4, pritožnica prvič v tem postopku, ki teče že vse od leta 2012, uveljavlja šele v pritožbi. Ob tem ne pojasni, zakaj te okoliščine v postopku ni mogla brez svoje krivde navesti že prej. Zato je njeno pritožbeno zavzemanje za cenitev dodatnih nepremičnin prepozno in kot tako nedopustno.
Tožnik je sodno varstvo uveljavljal z ugotovitveno tožbo, zanjo pa 181. člen ZPP kot predpostavko določa "pravno korist" oziroma pravni interes. Gre za procesno predpostavko, s katero se omejuje uporaba ugotovitvene tožbe kot procesne oblike uveljavljanja materialnih pravic, zaradi njene posebne narave in omejenih učinkov. S to tožbo pa tožnik zahteva ugotovitev, da je v tožbenem zahtevku določno opredeljeno pravno razmerje nično. Za to vrsto sankcije pa OZ v 92. členu določa, da se na to vrsto sankcije lahko "sklicuje vsaka zainteresirana oseba". Ta predpostavka je širše opredeljena v smislu, da ni vezana na vrsto oziroma procesen način uveljavljanja sankcije ničnosti, kajti nanjo mora paziti sodišče po uradni dolžnosti, torej tudi v primerih, ko se ta sankcija ne uveljavlja s tožbenim zahtevkom temveč kot predhodno vprašanje (ali tudi z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom). Čeprav torej po kriteriju funkcionalnosti med njima ("interesoma") ni moč postaviti enačaja (različnost pogojev, po katerih se "interes" ugotavlja), pa je njuno skupno pomensko jedro objektivno pridobljena možnost uveljavljati lastno konkretno pravico (upravičenje). Ničnost mora torej osebi odpreti stvarne, objektivne možnosti, da po odpravi obstoječega pravnega razmerja sama uveljavlja lastno pravico (upravičenje) materialnega prava.
Pogoje za javno dražbo, ki jo je kot metodo razpolaganja s stvarnim premoženjem izbrala prvotoženka, določa 50. člen ZSPDSLS-1. Pogodbeno razmerje, z bistvenimi elementi (predmet in cena) je bilo sklenjeno izključno in samo z drugotožencem, ki je moral v skladu s pogoji javne dražbe v roku 15 dni skleniti pogodbo v pisni obliki in plačati v roku 30 dni po sklenitvi prodajne pogodbe celotno kupnino. Kljub temu pa je nato toženka pisne pogodbe, ki vsebujejo tudi razpolagalni pravni posel z zemljiškoknjižnim dovolilom (23. člen SPZ), sklepala tudi z osebami, ki sploh niso podale nobene izjave volje, sploh niso sodelovale na javni dražbi, z drugotožencem pa s povsem spremenjenimi bistvenimi elementi zavezovalnega posla, z drugačnim predmetom pogodbe in ceno. Kršene so torej določbe, ki vsebujejo osnovna pravila o pravnih poslih in prenosih lastninske pravice, o metodah upravljanja s premoženjem (javna dražba) in postopkih povezanih z njimi. Da so ugotovljene kršitve takšne narave, da so z njimi bili kršeni prisilni predpisi in je zato posledica teh kršitev njihova ničnost, pa je ustaljena razlaga tudi v sodni praksi.
nadomestitev soglasja starša - vpis otroka v osnovno šolo - selitev matere - skupno varstvo in vzgoja otroka - sposobnost otroka, da izrazi svoje mnenje - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - največja korist otroka - načelo kontinuitete vzgoje in varstva - izvajanje stikov - stroški izvajanja stikov z otrokom - prosta dokazna presoja - zavrnitev dokaznega predloga - sodba presenečenja
Selitev enega od staršev v drug kraj ob vstopu otroka v šolo neizogibno terja soglasje staršev o izbiri šole in kraju šolanja. Ker slednjega udeleženca kljub pomoči CSD nista uspela doseči, je o njem odločilo sodišče. Pri tem je največjo korist deklice prepoznalo v izbiri šole v okolju, v katerem živi od rojstva in kjer ima že stkano socialno mrežo sovrstnikov in širše družine.
Institut zamudne sodbe je izraz afirmativne litiscontestacije, na podlagi katere se vzpostavlja absolutna domneva, da tožena stranka priznava trditve tožeče stranke, na katere opira zahtevek.
ZDZdr člen 2, 2-17, 74, 74/1, 75, 75/1, 80, 80/2. URS člen 19, 22.
postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - duševna motnja - ogrožanje življenja ali zdravja drugih - poseg v spolno integriteto - ponavljajoče se ravnanje - specialni povratnik - prostorske in kadrovske možnosti socialnovarstvenega zavoda - sprejem v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice brez privolitve - poseg v osebno svobodo - tehtanje ustavnih pravic v koliziji - nujnost ukrepa - dovolitev posega v človekove pravice - podaljšanje veljavnosti ukrepov - časovna omejenost ukrepa - milejši ukrep - nadzorovana obravnava v domačem okolju - pogoji za nadzorovano obravnavo - prepričljiva dokazna ocena - dokazna ocena izvedenskega mnenja - terapevtski privilegij - pravica do izjave v postopku - substanciran dokazni predlog
Pritožnik v domačem okolju ne more obvladati svojih bolezensko pogojenih ogrožajočih ravnanj. To potrjuje konkretna preteklost, ko je pritožnik začenši pred letom 2017 kršil spolno integriteto otrok (deklic), tako da je bil za to štirikrat kazensko obsojen, prestal zaporne kazni, a dejanja po prestajanju kazni spet ponovil, nazadnje je bil leta 2023 zato v priporu.
Pritožnik zaradi nedopustne vrzeli v delovanju sistema socialne varnosti na prosto mesto v ustreznem zavodu v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice čaka že dve leti. Pri pretehtanju ustavnopravne vzdržnosti odločitve, naj tam počaka še tretje leto, je bilo odločeno, da psihiatrična bolnišnica to zasilno začasno varstvo izvršuje na način, ki je z vidika pritožnikove osebne svobode sam po sebi sorazmeren in vsebuje tudi terapevtske prvine.
Pritožbeno sodišče v tej zvezi pojasnjuje, da sodišče že izrečen ukrep za varstvo koristi otroka spremeni le, če so se okoliščine, ki so bile podlaga za predhodno odločitev, bistveno spremenile; vsakršna sprememba na strani otrok ali staršev ni podlaga za spremembo že izrečenega ukrepa, saj bi nasprotno stališče izničilo učinek pravnomočnosti sodnih odločbo o prej izdanih ukrepih. Za izdajo vsake začasne odredbe, kar pomeni, tudi za spremembo ureditvene začasne odredbe, mora biti s stopnjo verjetnosti izkazana ogroženost otroka (kot je določeno v 160. členu DZ), zgolj (s stopnjo verjetnosti) izkazana korist otroka ne zadošča (zato so napačni zaključki sodišča prve stopnje, da je treba predlog za izdajo začasne odredbe zavrniti, ker je bivanje v zavodu mld. A. A. še vedno v korist).
Po drugi strani bo v novem postopku preverilo, ali je izrečen ukrep še vedno primeren ali pa je treba izreči drug ukrep ali kombinacijo ukrepov. Glede na to, da je mld. A. A. nedvomno ogrožena iz razlogov, pojasnjenih zgoraj (samopoškodovalno vedenje, poskusi samomorov, ki so se začeli šele po namestitvi v zavod), je potrebno proaktivno ravnanje sodišča. Reevalvacija izrečenega ukrepa odvzema otroka, zlasti presoja primernosti izrečenega ukrepa, je nujna z ozirom na to, da poskusov samomora, kot izhaja iz podatkov spisa, pred izdajo začasne odredbe o namestitvi v zavod (decembra 2024) ni bilo.
Sodišče prve stopnje naj v novem sojenju nadalje upošteva, da je treba določbo 161. člena DZ razlagati tudi ustavno in konvencijsko skladno. Ustavno sodišče RS in Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) sta v številnih primerih podali razlago, pod kakšnimi pogoji pogoji je dopusten poseg države v pravico do družinskega življenja iz 54. člena Ustave oziroma iz 8. člena EKČP). Med te stroge standarde spada zlasti ugotovitev, da je otrok ne le ogrožen, temveč tako hudo ogrožen, da je potreben takojšnji odvzem otroka staršem, še preden sodišče odloči o odvzemu otroka kot o glavnem vprašanju (stopnjevana ogroženost). Pritožbeno sodišče v tej zvezi pojasnjuje, da spada začasna odredba med ukrepe za varstvo koristi otroka (153. do 182. člen DZ), za katere velja načelo najmilejšega ukrepa iz 156. člena DZ, ki je odraz načela sorazmernosti, slednje pa je posebej poudarjeno v postopkih za varstvo koristi otrok. Odvzem otroka je eden najhujših ukrepov za varstvo koristi otroka (hujši je zgolj še odvzem starševske skrbi), zato lahko v skladu z načelom sorazmernosti traja le toliko časa, kot je nujno potrebno za odpravo hude ogroženosti otroka. Ravno s tem namenom določba 160. členu DZ sodišču omogoča in nalaga, da redno spremlja izvajanje ukrepa in ga po potrebi ukine ali spremeni.
krajevna pristojnost - sklep o začasni odredbi - sprememba odločbe o dodelitvi otroka - delegacija pristojnosti na drugo okrožno sodišče
Že iz predloga za izdajo sklepa o začasni odredbi vloženega na Okrajno sodišče v Murski Soboti dne 1. 4. 2025 izhaja, da med strankama pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. II N 1085/2024 že teče postopek zaradi spremembe odločbe o dodelitvi otroka v varstvo in vzgojo, določitve stikov in preživnine. Že na podlagi navedene okoliščine je na podlagi tretjega odstavka 266. člena ZIZ krajevno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani. Do enakega zaključka privede določba drugega odstavka 266. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 13. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1), ker ima otrok nesporno stalno prebivališče na naslovu matere v Ljubljani, začasnega prebivališča pa nima določenega.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSL00089939
ZPVAS člen 1, 1/3, 1/3-1, 1/3-2, 8, 8/2, 11, 11/2. ZAgrS člen 15, 15/4, 15/4-4, 16, 16/3, 16/3-4, 44. ZD člen 221. SPZ člen 65, 65/1, 72, 72/1.
kasneje najdeno premoženje - dodatni sklep o dedovanju - vračanje premoženja članom agrarne skupnosti - denacionalizacija - članstvo agrarne skupnosti kot pogoj za dedovanje v naravi - skupna lastnina - preoblikovanje skupne lastnine v solastnino - podržavljeno premoženje
Iz delne upravne odločbe, na katero se sklicuje pritožba, jasno izhaja, da se nepremičnine vrnejo v skupno last in ne v solastnino, tak pa je tudi zemljiškoknjižni vpis. V primeru skupne lastnine deleži niso določeni.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - omejitev prisotnosti pri izvajanju dokazov - bipolarna afektivna motnja - opustitev zdravljenja - udeležba v prometu - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - hujše ogrožanje lastnega zdravja
V izpodbijanem sklepu je tudi ugotovljeno, da pritožnik zaradi bolezenskega doživljanja ni zmožen oblikovati svoje volje o zdravljenju in da z odklanjanjem terapije tvega utrditev bolezni in trajno poslabšanje zmožnosti funkcioniranja in udejstvovanja v življenju. Zagotavljanje v pritožbi, da je avto posodil prijatelju in ga ne namerava več voziti, je v nasprotju s tem, kar je pritožnik povedal pred sodiščem prve stopnje, namreč da se je s prijateljem dogovoril, da bo dopolnil znanje vožnje. Ob nedvoumnem mnenju izvedenke, da v stanju, v kakršnem je pritožnik, udeležba v prometu ni dovoljena, in ugotovitvi v sklepu, da pod vplivom bolezenskega doživljanja ni zmožen obvladovati svojega ravnanja, je prepričljivo sklepanje, da je v primeru nezadržanja tveganje za udeležbo v prometu realno. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek, da zadržanje ni potrebno zaradi preprečitve ogrožanja življenja in zdravja sebe in drugih. Pravilno pa je tudi sklepanje sodišča, da pritožnik huje ogroža svoje zdravje tudi z odklanjanjem predpisane terapije.
ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 42/2, 43, 43/1, 44, 44/1, 44/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
etažna lastnina - pripadajoče zemljišče k stavbi - skupno pripadajoče zemljišče - parcelacija - parkirišča - dovozna pot - izvedensko mnenje - gradbeništvo in urbanizem - minimalno število parkirnih mest
Skupna pripadajoča zemljišča je treba obravnavati kot izjemo. V primeru, ko ni zanesljivo dokazano, da gre za skupno pripadajoče zemljišče, je takšno zemljišče treba razdeliti med stavbe kot njihova individualna pripadajoča zemljišča.
OZ člen 82, 82/1, 82/2, 427, 427/2, 427/5, 434, 434/1, 434/3.
pogodba o prodaji in odstopu poslovnega deleža - pogodba o prevzemu dolga - pogodba o prevzemu izpolnitve - obvestilo upniku - privolitev upnika k pogodbi o prevzemu dolga - pogodbena stranka - zakoniti zastopnik upnika - nov zakoniti zastopnik - pasivnost upnika - prenehanje terjatve upnika - jezikovna razlaga pogodbe - skupni namen pogodbenih strank - navedbe po roku za pritožbo
Ker je toženec ob sklenitvi pogodbe ob zavedanju, s soglasjem in z namenom vseh udeleženih nastopal kot prodajalec poslovnega deleža tožeče stranke in hkrati kot zakoniti zastopnik tožeče stranke kot upnice, in ker iz pogodbe izhaja izrecen dogovor, da kupec poslovnega deleža njegov dolg prevzame že s samo sklenitvijo pogodbe, s čimer toženčev dolg preneha, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je podpis pogodbe s strani toženca šteti za privolitev tožeče stranke v prevzem njegovega dolga s strani A., d. o. o.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00089661
ZNP-1 člen 6, 6/2, 34, 42. ZPP člen 286. ZS člen 99, 105a.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - posamezni del stavbe - splošni skupni del - posebni skupni del večstanovanjske stavbe - izključna lastninska pravica - priposestvovanje - nova dejstva in dokazi v pritožbenem postopku - prekluzija v nepravdnem postopku - pojem krivde - poziv sodišča k podaji pripomb - krajevna pristojnost - lega nepremičnine
Tudi v predlagalnih nepravdnih postopkih sme udeleženec v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do izdaje odločbe, s katero se konča postopek na prvi stopnji, pri čemer je treba pojem krivde razlagati smiselno (42. člen ZNP-1), torej ob upoštevanju narave, vsebine in namena posamezne vrste nepravdnega postopka.
ZST-1 člen 25, 25/2, 25/4, 34a, 34a/1, 34a/3. ZD člen 28, 28/3. ZST-1 tarifna številka 9211.
pritožba zoper sklep o ugovoru zoper nalog za plačilo sodne takse - odmera sodne takse v zapuščinskem postopku - vrednost čiste zapuščine - vrednost nepremičnine - evidenca GURS - cenitev vrednosti nepremičnine - dopustna pritožbena novota - odločanje po prostem preudarku - ugovorni razlog - količnik za odmero takse - določitev nove višine sodne takse - načelo enakega varstva pravic
Pritožnik je že v ugovornem postopku obrazloženo nasprotoval taksni odmeri, ki temelji na vrednosti nepremičnine po podatkih GURS. V pritožbenem postopku je svojo tezo, da je dejanska vrednost nepremičnine nižja od vrednosti kot izhaja iz javno objavljenih podatkov, podkrepil s cenitvenim poročilom, iz katerega izhaja, da znaša vrednost nepremičnine, ki sodi v zapuščino, 523.276 EUR. V okoliščinah konkretnega primera, ko je dedič po pozivu zapuščinskega sodišča podal izjavo o vrednosti nepremičnine, ki pa nato pri taksni odmeri ni bila upoštevana, šteje pritožbeno sodišče podatek o (po cenilcu ocenjeni) vrednosti nepremičnine (523.276 EUR) za dopustno pritožbeno novoto.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL00089791
ZMZPP člen 37, 37/1, 68, 68/1, 68/1-1, 88, 101, 101/2. DZ člen 98, 98/1.
razveza zakonske zveze - mednarodna pristojnost - mednarodna litispendenca - pristojnost slovenskega sodišča - uporaba slovenskega prava
Sodišče prve stopnje je na podlagi potrdil, ki sta jih v spis predložila udeleženca, ugotovilo: da se v Švici ne vodi postopek za razvezo zakonske zveze med udeležencema; da iz potrdila nasprotne udeleženke izhaja le, da je vložila zahtevo za ukrepe za zaščito zakonske zveze zoper predlagatelja, ne pa tudi, da med udeležencema teče postopek razveze. Razlaga nasprotne udeleženke glede postopka ukrepov za zaščito zakonske zveze v povezavi z razvezo zakonske zveze po švicarskem Civilnem zakoniku (Zivilgesetzbuch, ZGB) je zmotna. Postopek ukrepov za zaščito zakonske zveze in razveza sta ločena postopka. Sodišče prve stopnje je tako utemeljeno ugotovilo, da sodišče v Švici ne odloča o isti zadevi med strankama glede na predmet odločanja, in zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke glede mednarodne litispendence oziroma njen predlog za prekinitev postopka.
sodna taksa za postopek na prvi stopnji - taksna oprostitev na podlagi zakona - brezplačna pravna pomoč - naknadno plačilo sodne takse - delni uspeh v postopku - obstoj predpostavk - pridobitev premoženja - zmožnost plačila sodnih taks - obravnavanje vloge kot pritožbe - odločanje po vsebini - pravočasna pritožba - obstoj pravnega interesa za pritožbo - izboljšanje pravnega položaja
Vloge strank je treba presojati po njihovi vsebini in ne po naslovu. Upoštevaje to pravilo in pravilno uporabo četrtega odstavka 15. člena ZST-1 bi moralo sodišče prve stopnje tožnikovo vlogo, naslovljeno kot predlog za oprostitev plačila sodne takse, glede na njeno vsebino in čas njene vložitve šteti kot pravočasno pritožbo zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog, ne pa kot nov (nedovoljen) predlog za oprostitev plačila sodne takse.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00089303
ZPP člen 206.
pritožba zoper sklep o prekinitvi postopka - kredit v CHF - predhodno odločanje SEU - denarni in nedenarni tožbeni zahtevek - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - delna ugoditev pritožbi
Vprašanje za predhodno odločanje, ki ga je VSRS zastavilo SEU, se nanaša le na del zahtevka, in sicer na denarni zahtevek. Zato ni bilo nobene podlage za prekinitev postopka tudi glede tistega dela, ki se nanaša na nedenarni zahtevek (ugotovitev ničnosti spornih pogodb), saj vprašanj v zvezi s tem delom zahtevka predhodno vprašanje VSRS ne naslavlja.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - duševna motnja - bipolarna afektivna motnja - ogrožanje lastnega zdravja - ogrožanje življenja ali zdravja drugih - odklanjanje zdravljenja - pavšalne navedbe - izvedensko mnenje - čas zdravljenja - posebni varovalni ukrepi
Ker udeleženka v pritožbi posebej izpostavlja tudi to, da je bil v teku zdravljenja uporabljen poseben varovalni ukrep (telesno oviranje s pasovi - glej tretji odstavek 29. člena ZDZdr), pritožbeno sodišče pojasnjuje, da zakonske pristojnosti, da bi dovoljevalo ali preverjalo utemeljenost uporabe takega ukrepa nima. Ta se namreč odredi praviloma s strani zdravnika zaradi omogočanja zdravljenja ali zaradi odprave oziroma obvladovanj nevarnega ravnanja osebe, če so izpolnjeni še drugi zakonski pogoji; nadzor nad odreditvijo in izvedbo pa se izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo upravni nadzor v zdravstveni dejavnosti. Izvedbo takega nadzora lahko na podlagi osmega odstavka 29. člena ZDZdr predlaga tudi udeleženka. Pritožbeno sodišče tudi nima nobene zakonske podlage za to, da bi odločalo o tem, kateri zdravniki sodelujejo pri zdravljenju in kateri ne.
ZIZ člen 53, 272. ZVPot člen 23, 29. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6,7.
kredit v CHF - valutna klavzula - pojasnilna dolžnost - ugotovitev ničnosti pogodbe - regulacijska začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - ugovor kot pravno sredstvo
Naslov 53. člena ZIZ, ugovor opredeljuje kot dolžnikovo edino pravno sredstvo, drugi odstavek pa tudi določa, da mora biti ugovor obrazložen in da mora dolžnik v njem navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. To pomeni, da nosi toženka breme substanciranja vseh ugovornih razlogov (in predloženih dokazov) v samem ugovoru. Odgovor na tožbo in ugovor zoper sklep začasni odredbi imata tudi sicer drugačni procesni naravi in cilja, saj je prvi namenjen nasprotovanju tožbi in tožbenemu zahtevku - torej vlogi stranke, medtem ko se z drugim izpodbija odločitev sodišča.
Nacionalna sodišča moraj ob upoštevanju celotnega nacionalnega prava in z uporabo načinov razlage, ki so uveljavljeni v nacionalnem pravu, narediti vse potrebno v njihovi pristojnosti, da se zagotovijo polni učinki Direktive 93/13 in doseže rešitev v skladu z njenim ciljem, kar vključuje tudi obveznost, da po potrebi spremenijo ustaljeno sodno prakso, če temelji na razlagi nacionalnega prava, ki ni združljiva s cilji Direktive.
Direktive nimajo neposrednega učinka v horizontalnih razmerjih. A sodišče prve stopnje Direktiva 93/13 ni uporabilo neposredno namesto ZIZ, temveč je ZIZ razlagalo na način, ki zagotavlja polni učinek varstva potrošnikov, kot to zahteva pravo EU oziroma Direktiva 93/13. Skladno s sodbo C-287/22 nacionalna sodna praksa namreč ne sme onemogočati začasnih odredb, če je to potrebno za zagotovitev polne učinkovitosti končne sodbe.
Formalna opozorila o možnosti spremembe tečaja ali splošne klavzule o prevzemu tveganja (možnosti spremembe tečaja in višine anuitete, vključena v pogodbo ali notarski zapis), ne zadoščajo za izpolnitev pojasnilne dolžnosti, saj mora potrošnik prejeti informacije takšne kakovosti, da lahko oceni ekonomske posledice za svoje premoženje, zlasti v primeru znatne depreciacije domače valute.
V fazi zavarovanja ni mogoče slediti ugovoru banke, da ji pripada nadomestilo za uporabo kapitala v primeru nepoštenih pogodbenih pogojev, saj bi bil odvračilni učinek Direktive 93/13 izničen. Če vsota vseh plačil, ki jih je izvedel kreditojemalec, presega znesek prejetega kredita v EUR, to s stališča varstva potrošnika in verjetnosti terjatve zadošča za zaključek, da verjetno ne dolguje ničesar več.
Če denarni zahtevek ni predmet postopka zavarovanja z začasno odredbo, vprašanje zastaranja kondikcijskega zahtevka, za postopek zavarovanja ne more biti relevantno.
Poslabšanje položaja kreditojemalca v potrošniškem sporu zaradi (verjetno nične kreditne pogodbe) izhaja že iz tega, da bi moral zaradi zagotovitve polnega učinka Direktive nenehno dopolnjevati tožbo za med postopkom plačane obroke oziroma vložiti novo tožbo za obroke, plačane po zadnji obravnavi. Zato je varstvo potrebno zagotoviti tako, da se z začasnim ukrepom zadrži izvajanje verjetno nične pogodbe tako, da do potrebe po spremembi tožbe ali vložitvi nove tožbe sploh ne pride. To še toliko bolj velja za primer, kadar je potrošnik banki plačal znesek, ki je višji od izposojenega zneska.
ZVPot člen 23, 24. ZIZ člen 272. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6,7.
regulacijska začasna odredba - potrošniška kreditna pogodba - kredit v CHF - ničnost pogodbe - pojasnilna dolžnost
Sodišče prve stopnje je presojo, ali je toženka z ugovornimi navedbami uspela omajati ugotovljeno verjetnost obstoja pogojev za izdajo začasne odredbe, presojalo po določbah ZIZ, vendar v smislu ciljev in temeljnih načel, ki izhajajo iz Direktive 93/13 in kot to izhaja iz sodbe Sodišče EU v zadevi C-287/22, ter 272. člen ZIZ razlagalo evroskladno. Že Sodišče EU je v zadevi C-287/22 pojasnilo, da načelo skladne razlage vključuje tudi obveznost nacionalnih sodišč, da po potrebi spremenijo ustaljeno sodno prakso, če ta temelji na razlagi nacionalnega prava, ki ni združljiva s cilji Direktive 93/13.
Za pravilno izpolnitev pojasnilne dolžnosti ne zadostuje zgolj, da je kreditojemalec seznanjen z možnostjo zvišanja ali znižanja vrednosti tuje valute, temveč mora od banke prejeti informacije takšne intenzitete (kakovosti), da bo zmožen oceniti potencialno znatne ekonomske posledice pogodbenega pogoja za njegove finančne obveznosti.
Vprašanje, ali in do kakšnega nadomestila za uporabo kapitala je upravičena toženka (banka), je materialnopravno vprašanje glavne stvari.